Siniša Mali - beograjski župan

Siniša Mali je 73. beograjski župan in do zdaj eden najmlajših. Rodil se je leta 1972 v Beogradu. Diplomiral in magistriral je na Ekonomski fakulteti beograjske univerze. Še en magisterij je opravil kot ameriški štipendist “Ron Brown” na Washington University, St. Luis, USA in dobil naziv Master of Business Administration. Doktorsko disertacijo je potrdil leta 2013 v Beogradu.
Siniša Mali je znan kot veliki entuziast in vizionar, ki ima rad mesto, nad katerim bdi. Te dni, ko so se v Beogradu že začeli zimski prazniki in se obveznosti nizajo ena za drugo, si je vzel čas tudi za nas.
Biti župan v dvomilijonskem mestu s sedemnajstimi občinami ni tako preprosto. Beograd je specifično mesto na križišču vzhoda in zahoda ter različnih kultur in eno redkih mest, ki ima kar dve reki: Savo in Donavo. Donava na področju Beograda teče od Starih Banovcev do Grocke, kar znaša 60 km, Sava od Obrenovca do sotočja z Donavo 30 km. Skupna dolžina rečnih bregov v Beogradu znaša 200 km. Na rekah je 16 otokov (ad). Najbolj znani so Ada Ciganlija, Veliko ratno ostrvo in Gročanska ada. (ada v srbskem jeziku pomeni otok na reki) Največjaobčinapo številu prebivalcev je Novi Beograd z več kot 200 000 stanovalci, najmanjša pa Sopot z 20.390.
Beograd, mesto z zelo burnozgodovino, staro približno 7000 let, je eno najstarejših mest v Evropi. Prvič je dobilo naziv prestolnice leta 1403 v času vladanja Stefana Lazarevića, sina kneza Lazarja, ki je tragično izgubil življenje v Kosovski bitki. Prostor okoliSaveinDonaveje bil naseljen že vstarejši kameni dobi. Dokaz za to so najdenekostiinlobanjaneandertalcavkamnolomupri Leštanu, vpečinina Čukarici in v bližini Bajlonijeve tržnice.
Današnji Beograd je moderno mesto, polno kontrastov in nasprotij. Mesto, ki nikoli ne spi. Mesto, ki so ga po izboru ameriškega Vougha te dni razglasili za “enega od najbolj živahnih mest v Evropi” in “božanski spoj preteklosti in sedanjosti”.

Aprila bo tri leta, odkar ste župan Beograda. Lahko prosim naredite kratko rekapitulacijo teh treh let, torej kaj je tisto, na kar ste še posebno ponosni, in kaj je bil do danes vaš največji izziv?
Najbolj sem ponosenna to, da nam je uspelo stabilizirati javne finance in zagnati investicije, kar je bil hkrati tudi največji izziv. Mesto pred tem žal ni izkoristilo svojega potenciala v celoti, saj je bilo na robu stečaja, z ogromnimi dolgovi ter zaprto na področju investicij. Letos nam je s pametnim gospodarjenjem uspelo prihraniti 700 milijonov dinarjev, kar je trikrat več kot v letu 2015 ter zmanjšati dolg za 443 milijonov evrov in tako ustvariti dober naložbeni ambient. Sprejeli smo tudi Generalni urbanistični načrt. Trenutno je 50 odstotkov mesta pokrito z načrtno dokumentacijo, kar pomeni, da točno vemo, s čim razpolagamo in kaj lahko investitorjem ponudimo. Investicije pomenijo močnejšo gradbeno industrijo, več delovnih mest ter lepši in modernejši Beograd. In to se pravkar dogaja na projektu Beograd na vodi. To je projekt, ki predstavlja ogromen izziv in dokaz, da se v Srbiji marsikaj menja na bolje.

Tudi v Sloveniji smo že veliko slišali o Beogradu na vodi. Pogodbo za ta projekt ste podpisali leta 2013 in to je do zdaj največja naložba v Srbiji. Kaj se je je spremenilo od podpisovanja pogodbe pa do danes?

Marsikaj se je spremenilo. Na začetku še sami skorajda nismo verjeli v to. V dveh letih in pol smo naredili skoraj nemogoče. Celo investitor je bil prepričan, da bomo za priprave potrebovali veliko več časa. Področje bodočega Beograda na vodi je bil neugleden del mesta z barakami, betonskimi bazami, neurejenimi premoženjskopravnimi odnosi, kjer je živelo 250 družin. Hkrati je to del mesta z najlepšo lokacijo, ob reki in z največjim potencialom. Družine, ki smo jih morali preseliti, so zadovoljne s kvaliteto namestitve na novi lokaciji. Teren smo popolnoma razčistili in tako Savski amfiteater pripravili za začetek gradnje.
Trenutno je v teku izgradnja vseh objektov iz prve faze. Pred kratkim sva s premierjem Aleksandrom Vučićem stala na desetem nadstropju prvega stanovanjskega stolpa, ki je v izgradnji.
Res je dober občutek, ko vidite rezultate svojega dela!
Rekonstruirano je tudi sprehajališče ob reki, ki je trenutno najlepša promenada v tem delu Evrope.
Kaj lahko Beograjčani pričakujejo v letu 2017 glede Beograda na vodi?

Nadaljevala se bo izgradnja vseh objektov prve faze: dveh velikih stanovanjskih stolpov, Tržnega centra, Stolpa Beograd, ki bo visok 168 metrov ter še enega stanovanjskega objekta, ki smo ga naknadno dodali v načrt, saj je bil investitor zadovoljen s prodajo stanovanj v prvih stolpih.
Nadaljevali bomo z izgradnjo Savske promenade, saj je velika pozornost namenjena javnim površinam.
Predvidevamo, da se bodo prvi stanovalci Beograda na vodi lahko vselili že spomladi 2018.

Marca 2017 bo v Beogradu potekalo Evropsko prvenstvo v atletiki v dvorani, aprila pa 30. beograjski maraton. Kako ste zadovoljni s pripravami?

Beograd je zadnja leta postal prepoznaven kot mesto, ki izpolnjuje vse potrebne kriterije za organizacijo velikih športnih dogodkov. V letu, ki se izteka smo gostili Evropsko vaterpolo prvenstvo in Evropsko prvenstvo v futsalu, pred kratkim pa smo podpisali dokumentacijo za organizacijo F4 Evrolige 2018.
Vse to je za nas velika čast, obveznost in seveda odgovornost.
Priprave za Evropsko atletsko prvenstvo v dvorani, ki bo marca in maraton, ki bo aprila, so na vrhuncu, trajajo že več mesecev in verjamem, da bo spektakularno in da bo Beograd še enkrat dokazal, da izpolnjuje vse pogoje kot prestolnica športa v tem delu Evrope.


Zagorje je že dolgo pobrateno z Aleksincem, s katerim sodeluje na različnih področjih, predvsem na področju kulture. Kako bi ocenili sodelovanje med Ljubljano in Beogradom ter z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem?


Beograd in Ljubljana sta po tradiciji prijateljski mesti. Menim, da še nikoli nismo tako dobro sodelovali kot zdaj. Zorana Jankovića, ljubljanskega župana zelo spoštujem in cenim. Izmenjujeva obiske ter številne koristne izkušnje. Meni je na primer zelo všeč, kako so v Ljubljani uredili širše območje za pešce in se tako lotili oživljanja mestnega jedra. To je videz prave evropske prestolnice. Nekaj podobnega skušamo narediti tudi v Beogradu, kar je seveda nekoliko težje glede na to, da je naše mesto veliko večje. Julija sva skupaj z županom Jankovićem v Ljubljani odkrila spomenik Vuku Stefanoviću Karadžiću, ki je v središču Ljubljane pred pravoslavno cerkvijo. Tovrstno kulturno sodelovanje je zelo pomembno za odnose dveh mest in držav.

Kot veste, Slovenci radi obiskujemo Beograd. Letos so se tukaj že v novembru prižgale praznične luči. Novo leto je že skoraj tu, kaj ste pripravili za praznično vzdušje?

Veseli nas in počaščeni smo, ker Slovenci radi pridete v naš Beograd. Upam, da smo dobri gostitelji in da smo in še bomo upravičili vaše zaupanje.
Letos smo se še posebno potrudili, da mesto zasije v praznični luči. V središču mesta smo na trgih za novo leto pripravili kakovosten glasbeni program, ki bo trajal tri dni. V novoletni noči bosta goste med drugimi zabavala Bajaga in inštruktorji ter Plavi orkestar. Imeli bomo tudi veličasten ognjemet, kakršnega v Beogradu še ni bilo. Odprli smo številna drsališča na različnih lokacijah … veliko je zanimivih in raznolikih vsebin, ki zanimajo naše goste.


Nekje sem prebrala, da ste v mladosti imeli svojo glasbeno skupino. Ali kdaj na skrivaj razmišljate, da bi se spet ukvarjali z glasbo?

Kot ste že sami rekli, to je bilo v mladosti, zdaj pa so drugi časi. Žal danes nimam časa, da bi se ukvarjal z glasbo in moram priznati, da sem kitaro imel nazadnje v rokah pred dvajsetimi leti. Vendar je bilo to resnično lepo obdobje. Igrali smo na kultnih mestih in imeli svoje občinstvo, ki nas je spremljalo povsod tam, kjer smo nastopali.

Poznate Slovenijo? Pridete kdaj tudi privatno na obisk?

Resnično imam rad Slovenijo, ki je lepa in lepo urejena. Z veseljem obiščem Ljubljano, Bled … Priznati moram, da se pri vas počutim kot doma, saj ste zelo prijazni in dobri gostitelji.

Dovolite mi, da vam in vsem Beograjčanom v imenu naše televizije ETV zaželim srečno in uspešno novo leto.

Hvala. Tudi jaz želim vaši televiziji in prijateljskemu slovenskemu narodu veliko uspeha, napredka in predvsem miru v celem svetu.

Pripravila in prevedla Stanislava Radunovič
Fotografije arhiv župana Beograda