Primož Frajle

Primoža poznam že kar nekaj časa. Srečujeva se (tudi sodelujeva) na različnih sestankih in prireditvah. Glede na to, da je precej mlajši in, da se poznava, mi je dovolil, da ga tikam. Primož je mladi mož, ki ga marsikaj zanima in živi aktivno življenje. Le, ko mora spregovoriti o sebi, je bolj redkobeseden.


Primož, predstavi nam prosim svoje hrastniške korenine!
Moje korenine, kot rečeno so iz Hrastnika, kjer sem odraščal in gulil osnovnošolske klopi. Toda ob raziskavi družinskega drevesa mi je uspelo linijo Frajletovih slediti do 17. stoletja v vasico Retje med Hrastnikom in Trbovljami.

Kaj je bilo usodno, da si se odločil za študij zgodovine? Si že kot majhen začutil zanimanje za preteklost?
»Če bom razumel tok zgodovine, jo bom lahko tudi krojil!« Nekako iz tega stavka je v mlajših letih izhajalo vse moje zanimanje, motivacija in zagon za zgodovino. Dandanes sem sicer spoznal, da je to malce preveč idealistično razmišljanje.

Aktiven si na številnih področjih, sodeluješ v različnih organizacijah. Letos si sodeloval tudi v največjem aktivističnem taboru v Sloveniji z imenom Pogum za spremembe. Nam lahko predstaviš tabor in njegovo uspešnost?
To je bil tri dnevni Tabor, ki ga organizira Gibanje za dostojno delo in socialno družbo in je potekal na Kalu nad Hrastnikom. Na taboru so potekale delavnice in okrogle mize na teme, ki obravnavajo aktivno državljanstvo, slab položaj prekernih delavcev, kot tudi primere podjetij, v katerih se izvajajo delavcem prijazne prakse. Tabora se mi je na žalost uspelo udeležiti samo en dan, v petek, kajti v soboto smo z godbo igrali na Zavratah ob dnevu rudarjev. Mislim pa, da je boljše, da se za izčrpnejše informacije glede Tabora, obrnete na predsednika Gibanja, Marka Funkla.



Ob 160 -letnici hrastniške Rudarske godbe si izdal monografijo Zgodbe knapovske godbe. Koliko časa je preteklo od prve ideje pa do izida knjige?
Z idejo, da bi nekaj napisal o Rudarski godbi, sem se poigraval žel, ko sem razmišljal o naslovu za svojo diplomsko nalogo. To je bilo približno leta 2008. Odločil sem se za drugo temo. Kakšno leto pa pol, pred obletnico godbe, nekje na začetku leta 2012 pa sem to idejo ponovno obudil.

Knjiga je tudi ekipno delo. Je bilo težko usklajevati vse skupaj v celoto?
Ko sem se lotil tega projekta, sem približno imel v glavi razdelano, kaj bi kdo lahko naredil oz. počel. Hotel sem, da bi to bil projekt članov godbe in zato sem tudi deloval v tej smeri. Jaz sem opravil raziskovalni del, pri katerem mi je pomagal kolega, lektoriranja, prevajanja in urednikovanja pa so se lotile druge članice godbe. Edino oblikovalec je bil iz Izlak.



Vrsto let si član godbe. Kaj tebi osebno pomeni godba in članstvo v njej?
H godbi sem prišel konec 1991 leta. Po 22. letih sodelovanja godba postane praktično del tebe … če ponazorim s primerom … med poletnimi počitnicami, ko malo prenehamo z vajami, mi je ob petkih in sobotah kar malo dolgčas, počutim se izgubljenega, nekaj mi manjka ... J Seveda, ustvarjati dobro glasbo in to v najstarejšem zasavskem društvu z dobrim in zagnanim kolektivom, ki povrhu še skrbi za ohranjanje rudarske dediščine, predstavlja užitek, s katerim ne moreš kar tako prenehati.

Sodeluješ tudi v številnih časopisih in revijah. Je različna tudi tematika?
Pišem tudi za Hrastov list in za revijo RUDA. Tematika pa mi je dejansko zelo pisana na kožo, saj je zgodovinsko obarvana, tako da mi pisanje predstavlja užitek. J



Letos si v okviru ohranjanja knapovske tradicije v Zagorju skočil čez kožo. Zdaj si uradno knap. J
Tako je. Osebno se mi zdi pomembno, da zasavske tri doline ohranjajo svojo rudarsko dediščino, … navsezadnje kaj pa nam ostane, če zatajimo svoje korenine, izročila in tradicijo. Žal se mi zdi, da je za rudarsko kulturno dediščino (npr. stroji, predmeti, zapisi, običaji ipd.) še zmeraj premalo posluha, čeprav se stvari zelo počasi izboljšujejo.

Tudi podjetniških idej si se lotil. Na primer: Lesorez - fine rezbarije za vse kupčije. Kako se je obneslo?
To je bila ideja za katero sem domneval, da bi lahko bila kaj več kot hobi. Žal so izračuni pokazali svoje in tako je tudi vse skupaj ostalo samo pri ideji.



Katere stvari so ti pomembne v življenju?
Dobri prijatelji, na katere se lahko zaneseš.

Najljubši kraj v Zasavju? (Zakaj?)
Jelenca in Klobuk, dva hriba, s katerih je izredno lep razgled nad večji del hrastniške doline.

Bi želel še kaj spremeniti, izboljšati pri sebi?
Dandanes malo obžalujem, da se nisem izobrazil v kakšni lesarski smeri.

Kaj bi od jutri naprej počel v življenju, če bi danes zadel na lotu?
Glede na to, da bi bil finančno preskrbljen, bi sledil svojim interesom in hobijem; npr. kakšno daljše potovanje, verjetno bi se še kaj glasbeno izpopolnil, morda bi skušal napisati še kakšno knjigo ipd.

Se strinjate glede redkobesednosti?
Verjetno razmišlja takole: Naj govore dela namesto besed.

Pripravila Stanislava Radunovič
Fotografije S. Radunovič/ arhiv PF