Miran Jerič

Tokrat vam predstavljamo hrastniškega župana Mirana Jeriča.
Športni navdušenec, častni in podporni član številnih društev, nekdanji poslanec, župan, družinski človek, prijatelj, nekdo, ki razume probleme občine, ki mu je zaupala vodstvo in skrb za vsakdanje življenje.




Na kratko- zaupajte nam, kdo je Miran Jerič? Rojen v Trbovljah, rodom iz Krnic…
Otroštvo in mladost sem preživel v Krnicah, po poroki pa sem se preselil na Dol. Že 20 let pa živim v Hrastniku. Po zaključenem šolanju za elektrotehnika na Srednji tehnični šoli v Trbovljah sem se zaposlil v TKI Hrastnik. Delo sem nadaljeval na vojnem odseku občine Hrastnik, kjer sem postal načelnik Oddelka za ljudsko obrambo. Dva mandata sem bil član občinskega Izvršnega sveta, na volitvah 1992 pa sem bil izvoljen v Državni zbor Republike Slovenije. Volivci so mi mandat podaljšali tudi na volitvah leta 1996, 2000, 2004 in 2008. Vseskozi sem bil član Občinskega sveta občine Hrastnik. Od leta 2002 pa opravljam funkcijo župana. V politiko sem se podal precej naključno, ves čas pa sem deloval v prid občine Hrastnik in njenih občanov.

Ljudje "od zunaj" me najbrž najbolj poznajo po mojem političnem delovanju, Hrastničani pa vedo, da sem rad aktiven tudi na drugih področjih. Podpiram različna društva – od gasilskih, športnih, kulturnih, do lovskih družin in drugih združenj – ne samo kot župan, torej po neki službeni dolžnosti, ampak tudi ljubiteljsko. V mladosti sem zelo rad igral košarko in ta je ostala moja velika ljubezen vse do danes. Po možnosti spremljam domače tekme – več let sem bil predsednik KK Hrastnik in član Nadzornega sveta Košarkarske zveze Slovenije. Le igram košarko na žalost precej bolj redko, kot sem jo včasih. Sem tudi navdušen podpornik vseh naših športnikov, še posebej svetovnega prvaka v kajaku na divjih vodah Petra Kauzerja, ki ga skupaj z navijači redno spremljam na njegovih tekmovanjih.

Najlepši spomini na otroštvo?
Na otroštvo me veže veliko lepih spominov, seveda pa je med njimi na žalost tudi nekaj manj prijetnih, ampak tako pač je v življenju. Predvsem se spominjam, da smo se znali več družiti – veliko prostega časa smo z družino in prijatelji preživeli skupaj in v naravi. Danes se mi zdi, da so otroci preveč zasvojeni z vso sodobno tehnologijo, naša druženja pa so bila bolj pristna in sproščena. Veselile so nas preproste igre in topli človeški stiki.

Hrastniška občina se kot večina v teh kriznih časih spopada s številnimi problemi. Kateri od njih je po vašem mnenju prioriteten v tem trenutku?
Gotovo so v tem trenutku na prvem mestu slabe gospodarske razmere in posledično visoka brezposelnost, ki nas uvršča med kritična območja v državi – med območja, na katerih z rednimi ukrepi razvojnih politik ni mogoče zagotoviti primernega razvoja. V občinah Hrastnik, Radeče in Trbovlje tako na pobudo poslanca v DZ Matjaža Hana že od januarja poteka vrsta aktivnosti in pogovorov za pristop k programu spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore. Gre za projekte, ki jih omogoča Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Tudi na ta način želimo zmanjšati zaostanek v razvoju, ustvariti nova delovna mesta in spodbuditi zaposlovanje, vzpostaviti pogoje za dolgoročno gospodarsko rast, zagnati nova inovativna podjetja, spodbuditi vlaganja in izboljšati prometno in gospodarsko infrastrukturo.

Še naprej si bomo prizadevali tudi za ohranitev in za zagon novih razvojnih projektov na področju energetike ter pripravo prostorskih pogojev za razvoj novih dejavnosti in pomoč pri ustvarjanju stimulativnega podpornega okolja. Seveda pa je vse to neposredno povezano z mladimi. Njim moramo zagotoviti dolgoročno perspektivo. Okrepili bomo štipendijske in garancijske sheme ter podpirali tiste projekte, ki bodo odpirali kvalitetna nova delovna mesta, ker bomo samo s tem preprečili beg mladih iz Hrastnika.

Letos naj bi, po nekih informacijah, stekla dela na G2 Hrastnik- Zidani Most z odcepom Rimske Toplice–Zidani Most–Radeče, kar spada med največje naložbe države v cestno mrežo.
Čeprav bi si tudi sam želel, da bi dela stekla čim prej, vas moram popraviti. Res je, da je bil lani oktobra sprejet državni prostorski načrt (DPN) za cesto Hrastnik-Zidani Most, ki prav gotovo pomeni razvojno priložnost, ker odpira hrastniški in zasavski prostor tako proti Posavju kot proti celjski regiji. Sprejet DPN je osnova za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in samo gradnjo. Trenutno je v izdelavi investicijski program, sama projektna dokumentacija pa naj bi bila dokončana v letu 2014 ter gradbeno dovoljenje pridobljeno tako, da bo gradnja lahko stekla v 2015. Po ocenah projektantov je celotno traso mogoče dograditi v dobrih 3 letih, kar pomeni, da bi bila lahko dokončana do leta 2018.

Kako pa se razvija projekt občinske strategije 2012–2020? Je na dobri poti?
Opravili smo dva kroga razvojnih delavnic s ključnimi nosilci razvoja: mladimi, predstavniki gospodarstva, javnimi zavodi, društvi in krajevnimi skupnostmi. Udeleženci so si bili enotni o ključnih razvojnih izzivih Občine Hrastnik za naslednje obdobje, ki jih bo treba prednostno reševati v naslednjem obdobju. Med njimi so opozorili na zmanjševanje števila prebivalstva, pomanjkanje delovnih mest in podjetniške miselnosti, neustrezno dostopnost do avtoceste, negativno splošno podobo Hrastnika in Zasavja v Sloveniji ter neizkoriščene potenciale (podeželje, industrijski turizem, obnovljivi viri in energetika...). Vse dobre predloge in ideje, ki zagotavljajo pogoje za trajnostni razvoj, delovna mesta in kakovostno bivanje vseh generacij, smo vključili v občinski razvojni program, ki bo tudi podlaga za uvrstitev naših projektov v regionalni razvojni program.

Poteka 11. leto vašega županovanja. Kaj je tisto na kar ste v tem času najbolj ponosni?
Ponosen sem na dejstvo, da smo v vseh teh letih skrbeli za enakomeren razvoj vseh delov naše občine. Dobro smo črpali evropski denar in zagnali številne projekte na različnih področjih. Pred očmi smo imeli ves čas trajnostni razvoj, torej takšen razvoj, ki zadovoljuje današnje potrebe, ne da bi ogrožal možnosti prihodnjih generacij. Veliko smo vlagali v skrb za čisto okolje. Zgradili smo čistilno napravo, kolektorsko in sekundarno kanalizacijsko omrežje, center za ravnanje z odpadki. Uredili smo industrijsko cono Podkraj, v kateri je zrasla nova Steklarna. Veliko smo vlagali na področju vodooskrbe, izboljšali smo prometno infrastrukturo, urejali mestna in vaška jedra. Prenovili smo Delavski dom, uredili nove sodobne prostore za knjižnico, obnovili Sovretovo kaščo v Šavni Peči… Skratka - težko je izpostaviti posamezne projekte, saj je prav vsak projekt pomemben za izboljšanje življenja ljudi.

Seveda pa sem najbolj ponosen na naše ljudi. Tako na tiste posameznike, ki znajo in zmorejo v teh težkih časih zagotavljati spodobno življenje svojim najbližjim, kot tudi tistih, ki na druge načine prispevajo k skupnemu napredku. Ponosen sem na dosežke naših gospodarstvenikov, športnikov, kulturnikov, predstavnikov nevladnih organizacij in vseh tistih, ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja v naši občini. Vesel sem, da sem tudi sam lahko po svojih najboljših močeh pomagal pri njihovem angažiranju.



Kaj pa načrti za prihodnost? Kakšni so vaši naslednji koraki?
Vse svoje moči moramo usmeriti v nadaljnji razvoj občine. Sprejeli bomo občinski in regionalni razvojni program. Ustvarjali bomo prostorske pogoje za razvoj gospodarskih, športnih, kulturnih in drugih dejavnosti, in tako tudi zagotovili pogoje za odpiranje novih delovnih mest. Še naprej bomo spodbujali razvoj turizma in podeželja, razvoj podjetništva in malega gospodarstva ter si prizadevali za še bolj kvalitetne in dostopnejše javne storitve.
Pri tem računam tudi na podporo občanov in ostalih javnosti, saj se trajnostni razvoj dotika prav vseh segmentov življenja in bivanja. Vse aktivnosti bomo usmerili tudi v to, da na številnih področjih zmanjšamo stroške, saj so na primer vsi javni objekti energetsko potratni.

Ali tudi danes mislite da ste se pravilno odločili, ko ste se odrekli mestu poslanca v korist županstva?
Bil sem eden izmed sopredlagateljev nezdružljivosti funkcij poslanca in župana. Še vedno vztrajam pri tem in mislim, da je treba nezdružljivost speljati do konca, kar pomeni, da bi morala nezdružljivost veljati še za nekatere poklice na drugih področjih. To je še posebej aktualno danes, ko delovnih mest v državi hudo primanjkuje.

Ste zadovoljni s sodelovanjem med zasavskimi občinami? So dovolj povezane?
Občine med sabo dobro sodelujemo, saj se zavedamo, da lahko do uspešnih skupnih projektov in splošnega razvoja Zasavja pridemo samo s konstruktivnim povezovanjem. Vso našo energijo moramo usmeriti v kreativni dialog in usklajeno delovanje. No, seveda pa je sodelovanje vedno lahko še boljše, a za to si moramo prizadevati vsi.

Hrastničani radi povedo, da kot župan skrbite za uspešno povezavo med številnimi društvi in ustanovami v občini.
Društvena organiziranost je v hrastniški občini že od nekdaj zelo razvita. Prepoznavanje te bogate tradicije je zelo pomembno, saj se moramo zavedati od kod prihajamo. Ponosni smo prizadevno delovanje članov vseh društev, saj je danes povsem jasno, da ravno domiselnost in ustvarjalnost ljudi ustvarjata pogoje za razvoj.

Kljub težkim časom občina Hrastnik preko vsakoletnih razpisov namenja precej sredstev za društva z vseh področij delovanja. Pomagamo pa jim tudi z zagotavljanjem prostora za njihove aktivnosti, s podporo večjim prireditvam in okroglim obletnicam društev in na druge načine.

Druženje, povezovanje in raznoliko ustvarjanje omogoča ljudem umik od vsakdanjih problemov in skrbi, hkrati pa združuje naše tradicije in navade. Aktivni člani različnih društev vložijo ogromno časa in energije v svoje programe. Skrbijo za medgeneracijsko sodelovanje in si z inovativnostjo in kreativnostjo prizadevajo za povezanost in razumevanje. Še posebej pa sem jim hvaležen, da s svojimi aktivnostmi in pestro paleto prireditev bogatijo življenje v naši občini.



Kot ljubitelj narave in športa, kako preživljate prosti čas?
Pomembno se mi zdi, da čim več časa preživim s svojo družino in prijatelji, zato se večkrat skupaj odpravimo kam v naravo. Rad se udeležim številnih dejavnosti in prireditev, ki jih pripravljajo naša društva in organizacije. Tudi brez športa ne gre. Kolesarstvo, izleti v hribe, tudi tenis, vendar malo manj kot včasih. Skušam čim bolj izkoristiti lepe dneve, včasih pa tudi godi malce polenariti doma in si ogledati kakšno dobro tekmo ali film.

Pravijo, da je za vsakim uspešnim moškim, uspešna ženska. Ali to drži tudi v vašem primeru?
Brez podpore najbližjih, seveda v prvi vrsti žene, bi bilo življenje veliko težje, če ne včasih celo nemogoče. Pri tem pogosto uporabljenem reku, ki ga navajate v vprašanju, pa moramo paziti, da se ne bi napačno razumel, da torej ne bi kdo pomislil, da se ženske lahko uresničujejo samo skozi delo moških, ker to seveda še zdaleč ni res.

Ponosen sem, da žena rada opravlja svoj poklic, hkrati pa hvaležen za njeno skrb za dom in družino. In ker je bil ravno mednarodni dan žena bi rad še dodal, da bomo samo s primerno zastopanostjo žensk pri neposrednem oblikovanju vseh politik, ukrepov, programov in dejavnosti lahko prispevali k prehodu v družbo, kjer bomo imeli ženske in moški enake možnosti in priložnosti za uresničevanje svojih potencialov in ciljev. To pa bo celotni družbi zagotovilo napredek in razvoj, ki ga v naši regiji še kako potrebujemo.

Vaše sporočilo Hrastničanom in seveda tudi ostalim prebivalcem Zasavja.
Danes so težki časi za številne med nami, zato je še toliko bolj pomembno, da smo razumevajoči in strpni v medsebojnih odnosih, da spoštujemo drug drugega in da ne širimo nestrpnosti, sovraštva, predvsem pa neresnic. Pomagajmo drug drugemu, saj bomo le tako prebrodili te težke čase. Samo s skupnimi močmi in pregovorno solidarnostjo ter vztrajnostjo nam bo uspelo naše kraje pripeljati do lepše prihodnosti, ljudi pa do več optimizma in zaupanja v državo.

Tako govori župan Hrastnika Miran Jerič. Preudarno in dokumentirano. Hrastničani se tega zavedajo.


Fotografije je prispevala Fanči Moljk


Pripravila Stanislava Radunovič