Matjaž Lavrič

Matjaž Lavrič je naš mladi in simpatični kolega. Že ko sva prvič sodelovala (na Gamberku), sta mi bila všeč njegov pogled na življenje in omikanost. Trenutno je moj najmlajši sogovornik na teh straneh, zato sva se med pogovorom kar tikala, tako kot tudi sicer.


Matjaž Lavrič na delu.

Kratek življenjepis (od kod si, kje si hodil v šolo, kje živiš in s čim se ukvarjaš).
Sem čistokrven Zasavc. Rodil sem se v Trbovljah leta 1986. Takrat smo živeli na Lokah pri Kisovcu, od koder smo se potem preselili v Zagorje in nato v Zgornji Prhovec. Osnovno šolo sem obiskoval v Zagorju, srednjo pa v Trbovljah, kjer sem najprej zaključil triletno šolanje za elektronika in potem nadaljeval za elektrotehnika elektronike. Med šolanjem sem v prostem času ves čas delal v vrtnariji, kar 5 let. To je bila zame najboljša delovna šola, kjer sem se veliko naučil. Po končani maturi sem se zaposlil v podjetju Strip`s, kjer delam že več kot 7 let. S svojim dobrim, predvsem pa pridnim in vestnim delom sem hitro napredoval od operaterja linij do namestnika direktorja proizvodnje in to nalogo opravljam še danes. Hkrati sem začel delati tudi na televiziji ETV, kot tehnični del ekipe. Na kar sem zelo ponosen!
Po značaju sem zelo tekmovalen, sem pa velikokrat tudi sam sebi največji nasprotnik.

Kdaj si se odločil, da boš to, kar si (izbral poklic)?
Nekje v šestem razredu sem se odločil, da bom svojo pot nadaljeval v elektro smeri. Razlogov je bilo več. Že v osnovni šoli sem začel popravljati razne elektronske naprave, največkrat prav prenosne telefone, saj je v tem času bil porast prodaje le teh in posledično je bilo tudi več okvar. Tudi moj oče je iz te stroke. Tako sem se že doma seznanil s tem poklicem, saj mi je oče vedno pokazal kaj zanimivega, kar lahko naredi »štromar« tudi doma.

Se spominjaš svoje prve naloge na ETV?
Seveda se spomnim, kot da bi bilo včeraj, pa čeprav je tega že več kot 7 let. Odgovorni urednik Igor Gošte me je poslal na »teren« v Trbovlje na Rdeči križ, kjer so prenovili prostore. Ker sem kamero že imel od prej, mi je predlagal, naj vzamem kar svojo, ker sem je bil vajen. Prišel sem že pol ure pred otvoritvijo, saj sem bil malo v dvomih, kako bo vse skupaj potekalo. Začelo se je snemanje, roke so bile nemirne in potne, zato tudi slika ni bila mirna. Prvič na takšnem dogodku, prvič snemal za televizijo in prvič prebil led ter postal tehnični del ekipe ETV.

Razmišljaš o tem, kakšna bo tvoja kariera čez nekaj let?
Ne prav veliko ... Kariero bodo gradile priložnosti, ki se bodo s časom pokazale. Priložnosti se pa malokrat odpovem, saj vem, da delo prinaša uspehe.
Zato pa ... kam gremo snemat?:-)

Kako lahko na najboljši način izkažeš ustvarjalnost pri delu?
Snemanje je neke vrste umetnost in če to tako tudi jemlješ, je zabavno. Pri delu poskušam biti inovativen. Vedno naredim veliko preveč posnetkov in vseh seveda ne morem porabiti pri montaži, pa ne, ker ne bi bili zanimivi, saj je običajno prispevek prekratek. Na terenu je včasih naporno, ampak veš, da lahko samo takrat in edino tam narediš takšen posnetek, ponovitve ni. Ne moreš se vrniti in naslednji dan posneti tisto, kar se je že zgodilo.



Ujet trenutek.

Na kaj si v življenju še posebno ponosen?
Ponosen sem na delo, ki ga opravim, tako da sem lahko ponosen tudi nase. Z leti sem nabral izkušnje na različnih področjih, tako da brez težav poprimem za vsako delo.

Kako je živeti na podeželju?
Predvsem zelo mirno. Leta 2000 sem se preselil iz Zagorja, kjer smo živeli v bloku. Prve noči v hiši so bile prav strašansko tihe. Ni bilo hrupa avtomobilov, hrupa sosedov tudi občasnih siren ne. Ne samo glas, tudi vonj je čisto drug, saj dejansko stopiš skozi vrata v naravo. Edino, kar sem pogrešal, to so bili prijatelji. Človek se mora navaditi na drugo okolje in pa seveda na drugačne razmere. Tukaj ni trgovine nekaj korakov stran, pozimi ti tudi ne splužijo snega do vhodnih vrat. Imaš pa veliko zasebnosti, tudi zato ker je kraj majhen. Vse ima svoje prednosti in slabosti.


Pomlad v domačem okolju.

Kot večini je tudi tvoj prosti čas dragocen. Kaj takrat počneš?
Veliko časa preživim za računalnikom, kjer ustvarjam. Sem samouk glede obdelave slik in videa tako, da veliko poizkušam. Ker pa slike in video ne padejo z neba, jih grem občasno tudi na loviti na prosto, nekateri so dolgi delček sekunde nekateri pa po več minut. Iz teh slik in posnetkov nato nastajajo projekti, zame sicer majhni, a za nekatere veliki.
Imam še eno lastnost, ki je običajna bolj za ženske, to pa je nakupovanje. V trgovinah zdržim tudi celo popoldne, včasih nakupim veliko, včasih pa nič. Zadnje čase se premalo posvečam pohodništvu, kar se rahlo pozna na moji postavi. Sicer pa prihajajo topli dnevi, ko me bo zagotovo potegnilo na meni najljubšo Čemšeniško planino.

Obiskuješ koncerte? Katero zvrst glasbe poslušaš?
Nisem ravno izbirčen glede glasbe, vseeno mi je, katera zvrst je. Zame je sicer najboljša elektronska glasba, elektronika. Teh koncertov je v Sloveniji zelo malo, večinoma so organizirani v tujini. Želim si, da bi šel enkrat v Belgijo na Tomorrowland, to je največji dogodek elektronike v Evropi. Glasba me spremlja povsod, ne maram tišine, tišina daje občutek osamljenosti.

Zavladala je moda zdravega, ljubiteljskega itd. kuhanja. Tudi ti rad vzameš kuhalnico v roke. Na katero specialiteto si najbolj ponosen?
To pa vsak dan! V tem uživam, pri kuhanju sem lahko inovativen, se učim, sprostim in ob enem naredim okusen obrok. Sem ljubiteljski kuhar, čeprav me marsikdo sprašuje, zakaj ne grem za kuharja, zakaj ne odprem lastne gostilne ... mogoče pa kdaj. Kuham domačo hrano, slovensko tradicionalno in svetovno. Obožujem azijsko kuhinjo, še najbolj pa kitajsko in japonsko. Všeč mi je preprostost priprave, barvitost in seveda intenzivni azijski okusi po sojini omaki, ingverju, čili omaki ... Zanimivi so mi njihovi preprosti, a za kuho pomembni triki. Poskusim tudi ameriški način priprave hrane vendar to ni za vsak dan, saj vse vsebuje veliko maščobe. Bolje se je zadržati v mehiški kuhinji, kjer so razne tortilje, chili con carne, koruza in fižol. Od slovenske najraje naredim ajdove žgance, idrijske žlikrofe, pečene dodole, razne omake ... Tudi kruh pečem že dolgo doma. Pa tudi dober picopek sem.


Matjaž zna pripraviti okusne pice.


Je to pekoče?

Danes vse več ljudi prisega na vegetarijansko hrano. Kaj pa ti?
Vse drugo prej kot samo vegetarijanska. Pri meni je ¾ obrokov povezanih z mesom ali produkti iz le tega. Včasih se mi zdi, da kar pretiravam z njim. Seveda pa dobremu kosu mesa pripada tudi zelenjava, blanširana ali popečena. Očitno sem se rodil potem, ko so nabiralci oreščkov in rastlin že izumrli.:) Nimam pa nič proti vegetarijancem ... le enkrat se živi.


Pomladni meni.

Česa še nisi kuhal, pa si želiš?
Zelo malo še poznam indijsko kuhinjo. Do sedaj sem spekel le indijski kruh chapati, kar je vsekakor pravi začetek, saj je to za njih enako kot naš kvašeni kruh. Z indijsko kuhinjo bom vsekakor še nadaljeval.

Kakšne so reakcije tvojih bližnjih, so jim tvoje mojstrovine všeč? Kaj poreče tvoje dekle, ti bo prepustila kuhinjo?
S časom so se navadili tudi na moje eksotične recepte, saj prej tega niso poznali. Večinoma sem deležen pohval, pritožbe so le nad pekočo hrano.:)
Kaj pa je moji dragi drugega preostalo, kot da mi prepusti kuhinjo! Le kdo bi se branil kulinaričnih dobrot! No, občasno tudi ona kaj skuha.
Kod zanimivost ... ko sem opremljal stanovanje, sem najprej opremil kuhinjo. Človek lačen ne more delati!:)


Bosta kuhala skupaj?

Imaš med kuharskimi mojstri tudi svojega vzornika?
Nimam nekoga določenega. Ker sem samouk tudi na kuharskem področju se učim na raznih forumih in video straneh. To so zame kuharski mojstri, od katerih se učim.

Zaupaj nam prosim svoj priljubljeni recept!
Da se ne bom preveč razpisal, bom rajši dodal tri moja video recepta:
Tortilja s salso in piščancem:
http://www.youtube.com/watch?v=idV7VTF59B4
Kitajski rezanci:
http://www.youtube.com/watch?v=3jsPGPW4748
Kitajski pečen riž s piščancem:
http://www.youtube.com/watch?v=fBfNi3F0ASk

Priznam, Matjaž me je presenetil. Da je dober strokovnjak na svojem področju, to sem že vedela. Zdaj pa vem, da je tudi odličen kuhar in fotograf.
Pripravila Stanislava Radunovič