Matej Drobež

Novi stari obraz na zagorski občini je Matej Drobež. Na Občini Zagorje je bil do zdaj zaposlen kot strokovni sodelavec za področje investicij, javnih naročil in javnih financ. Občinsko upravo bo vodil kot vršilec dolžnosti. Mlad in perspektiven, kot je, je novo dolžnost prejel z vso potrebno odgovornostjo. Po fotografijah sodeč je tudi ljubitelj živali. O tem pa kdaj drugič.

Na kratko- vaša življenjska in poklicna pot do danes?
Rodil sem se leta 1984 v Trbovljah. Otroštvo sem preživljal v Hrastniku, kjer sem obiskoval Osnovno šolo narodnega heroja Rajka. Obiskoval sem nižjo glasbeno šolo in bil član Pihalnega orkestra Steklarne Hrastnik. Srednjo šolo sem nadaljeval v Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani sem leta 2008 uspešno zaključil študij s področja revizije, računovodstva in financ. V vmesnem času sem poprijel za različna dela s področja financ, revizije in gradbeništva. Ponosen sem na svoje udejstvovanje v študentskih organizacijah. Sprva sem bil blagajnik v ŠKLAB-u, Klubu zasavskih študentov, nato pa član odbora za notranji nadzor na Zvezi Škis študentski klubi Slovenije. V tem obdobju sem opravil tudi ITC-jev izpit s področja termografije na inštitutu The Infrared Training Center (ITC). Od leta 2009 sem redno zaposlen v občinski upravi Občine Zagorje ob Savi. V tem letu sva se s partnerico, zdaj ženo, tudi preselila iz Ljubljane v Zagorje.

Kakšne zadolžitve obsega funkcija direktorja občinske uprave?
Neposredno vodenje občinske uprave, organiziranje in koordiniranje dela javnih uslužbencev v občinski upravi, neposredno pomoč županu pri vodenju strokovnih nalog na delu delovnega področja občine, vodenje projektnih skupin za najzahtevnejše in ključne projekte, samostojno oblikovanje ključnih sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv, upravljanje drugih najzahtevnejših nalog, vodenje in odločanje o najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji, zagotavljanje oziroma neposredno pomoč županu pri zagotavljanju razvoja občine.
Ker pa sem imel priložnost sodelovati že z mojima predhodnikoma, Branetom Omahnetom in Rudijem Medvedom, ki ju oba zelo spoštujem, se zavedam, da obsega funkcija direktorja občinske uprave pa še mnogo več, kot pa sem zapisal zgoraj.

Se lahko občani in občanke obrnejo na vas?
Odkar sem začel delati v občinski upravi je sistem pri nas enak in takšen bo tudi ostal. Vrata v občinski upravi so v delovnem času vedno odprta za vsakogar, tudi izven uradnih ur. Tu smo, da »servisiramo« občane in temu prilagajamo procese našega dela.

Kakšno je razmerje med direktorjem občinske uprave in županom?
Obe funkciji se v realnosti zelo prepletata. Z županom, Matjažem Švaganom, uspešno sodelujeva že devet let. Zelo ga cenim in spoštujem. V veliko čast in veselje mi je sodelovati z njim in upam, da bo tako tudi v prihodnje.

Imate v tem trenutku kakšno konkretno nalogo, ki ste jo prevzeli?
Še vedno opravljam večino aktivnosti in prejšnjega delovnega mesta (sodelujem pri pripravi in izvajanju proračuna, prijavljanju in črpanju EU sredstev, pripravi drugih investicijskih projektov, vodenju javnih naročil in izvajam energetsko upravljanje javnih stavb, vodenje Raziskovalne enote OLEA in sončnih elektrarn), prav tako pa sem v celoti prevzel delo vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave.

Uresničevanje neposrednih potrditev strateških operacij iz naslova Dogovora za razvoj regij (Kolesarska steza Zagorje-Orehovica, dograditev kanalizacije v Zagorju in Kisovcu, Ekonomska poslovna cona Zagorje).

Bi lahko zase rekli, da ste ta pravi Zasavc?
Seveda, s ponosom.

Kako si predstavljate Zagorje čez 10, 20 let?
Zagorje bo eno najčistejših mest v Sloveniji. Razvito bo krožno gospodarstvo, večina delovnih mest bo označena kot zelena delovna mesta. Prepolovili bomo število vozil, občani bodo uporabljali elektrificiran javni prevoz, za dnevne potrebe bodo uporabljali kolesa, manjše razdalje pa bodo premagovali peš. Čez dvajset let bomo imeli razvito novo gospodarsko panogo, turizem, ki bo trajnostno usmerjen.

Priljubljeni kotički v Zasavju …
Sveta planina (Partizanski vrh), Gore (Hrastnik), Evropark ...

Prosti čas? Verjetno ga je malo, pa vendar: s kom, kje, kako …
Čas je dobrina, katere imamo vsi enako.
V preteklosti sva z ženo rada potovala. Potovanja imamo radi tudi zdaj, vendar so le-ta sedaj krajša in mnogo bolj organizirana, kot so bila pred leti. Svoj prosti čas večinoma posvetim družini. Imam hčeri, Evito staro tri leta in Sofio, staro leto in pol. Prosti čas preživljamo skupaj, pa naj bo to med kolesarjenjem, hojo v hribe (manjše vzpetine J), plavanjem ali pa zgolj s sprehodi do Evroparka. Potrudim pa se, da si vzamem čas tudi za prijatelje, predvsem za tiste iz srednješolskih časov. Prepričan sem, da se najbolj pristna prijateljstva razvijejo prav v tem obdobju. Se naredi, da se ne vidimo mesece, pa se pogovor kljub vsemu nadaljuje, kot da smo se videli včeraj.
Pripravila Stanislava Radunovič
Fotografije arhiv MD