Jasna Gabrič

V Trbovljah so imeli drugi krog županskih volitev, v prvem krogu je šlo bolj na tesno, potem pa so se Trboveljčani odločili. Imeli bodo županjo, in to bo Jasna Gabrič. Glede na to, da jo čakajo številne obveznosti, smo z njo poklepetali bolj na kratko. Kasneje bomo pogovor raje ponovili. Dajmo času čas! Dajmo Jasni čas!


Najprej čestitke, postali ste prva županja v Trbovljah …
Hvala.

Kdaj je padla dokončna odločitev, da kandidirate za županjo? Verjetno so na to vplivali Trboveljčani sami. Kaj je bila tista točka preloma?
Trboveljčani in Trboveljčanke so me na terenu precej nagovarjali oz. spraševali, ali mislim kandidirati na lokalnih volitvah. Ker se zavedam, kako odgovorna in zahtevna je funkcija župana, sem o tem dolgo razmišljala. Ker je bilo prigovarjanja vse več in ker so se nekateri posamezniki sami javljali, da bi želeli pomagati in sodelovati pri tem, je s časom dozorela odločitev, da se podam na to pot. Nato sem se prepustila toku dogajanja in sodelovanja z ljudmi, s katerimi smo kmalu postali ekipa in začeli pripravljati program. Dokončna odločitev je padla takrat, ko smo začeli zbirati podpise podpore za vložitev kandidature. Takrat sem si rekla: »Sedaj pa gre zares.«

Je bilo morda vmes kdaj tako težko, da bi kar odnehali?
Moji starši so me učili, da ko nekaj enkrat začneš, moraš to dokončati, ne glede na to, kako težko bo. In tega se držim tudi v svojem življenju. Zato nisem nikoli pomislila, da bi kar končala. Je pa res, da so prišli trenutki, ko mi je bilo težko, in sicer med samo kampanjo. Namreč, težko je gledati dobre ljudi, ki niso nikomur storili nič žalega, pa se na njih kar naenkrat vsujejo žaljivke, so deležni provokacij, jih »vlačijo« po časopisu in podobno. Ljudje so v to našo zgodbo šli resnično z dobrimi nameni, da bi v našem kraju lahko prispevali k spremembam in si takšnih zadev v kampanji res niso zaslužili. Tudi sama sem bila deležna nekaterih laži, natolcevanj, podtikanj, a mi je bilo lažje, saj sem se tega že nekako privadila v obdobju podžupanovanja in to jemljem kot del službe.

Kakšni so vaši načrti za naslednja štiri leta, dela je in bo veliko?
Dela je, glede tudi na situacijo, v kateri smo se znašli v zadnjih letih, veliko. Najprej želim okoli sebe postaviti ekipo oz. ljudi, za katere vem, da imajo veliko znanja, izkušenj, energije in elana za delo. Namreč, en človek ne more storiti veliko. Skupaj pa lahko premikamo gore. Vsekakor se bomo usmerili v gospodarstvo oz. v tiste zadeve, ki jih lahko občina postori, da postane okolje privlačnejše in spodbudno za podjetnike, obrtnike … Zavedam se, da občina ne more odpirati podjetij, lahko pa se aktivno vključi v aktivnosti, ki sem jih omenila. Prav tako bo treba notranjo organizacijo dela na občini urediti tako, da bomo imeli eno osebo, ki bo bdela nad razpisi in bila v pomoč tistim, ki se želijo prijavljati nanje. Pomembne bodo tudi aktivnosti na področju čistega in urejenega okolja v občini. Želimo urediti »Zeleno oazo Trbovelj« oz. Kipe za prostočasne aktivnosti, rekreacijo … Tudi na področju stanovanj bo nekaj aktivnosti, saj bo potrebno urediti samski dom, ki ga je občina letos odkupila, in sicer v začasna stanovanja/bivalne enote, stanovanja za mlade … In še bi lahko naštevala. Vsekakor nas res čaka veliko dela.

Ponašate se z dobro ekipo?
Če mislite ekipo naše liste, lahko povem, da jo sestavljalo ljudje različnih starosti, znanj, poklicev in vem, da zmore(j)mo veliko. Kako složni in enotni smo pa ste najbrž opazili že tekom kampanje. Kar se pa zaposlenih na občini tiče pa vam lahko povem, da so tudi na občini ljudje, ki delajo dobro, ki imajo veliko znanj in idej. Na meni oz. nas pa je, da bomo znali to izkoristiti in usmeriti v dobre projekte.

Kaj vam je pri delu najbolj všeč in zakaj?
Najbolj všeč mi je to, da marsikatero delo obrodi sadove tako, da so vidni in koristni širšemu krogu ljudi. Da imaš vpliv na to, da se stvari premikajo na bolje, da so narejene za naš kraj za naše ljudi. Prav tako mi veliko pomeni dejstvo, da sem med ljudmi, našimi občani, da skupaj z njimi rešujemo zadeve, ustvarjamo dobre zgodbe …

Skoraj vsi občasno delamo pozno v noč in premalo spimo, tudi vi?
Res je. To bi znali potrditi tisti sodelavci, ki zjutraj pridejo v službo in jih čaka nekaj mojih mailov (smeh). Sem človek, ki rajši kot zjutraj, delam ponoči. Rada imam tišino in mir, ki jo noč prinese, ko se ljudje umirijo, zaspijo. Že oče mi vse od otroštva v smehu rad reče »da sem nočna ptica«.

Ali znate tiho prisluhniti svojemu glasu, ki ve, kaj je najbolje za vas, tudi ko vi mislite po svoje?
Velikokrat se pri svojem delu opiram na intuicijo. Nekoč mi je celo astrologinja pri izrisu rojstne karte dejala, da bi naj imela dobro intuicijo in naj je ne prezrem. Morda pa je res kaj tudi na tem. Vsekakor se mora vsak človek vsake toliko časa ustaviti in predvsem najprej prisluhniti sebi.

Prostega časa bo zdaj bolj malo. Kako se sproščate, kaj najraje počnete?
Prostega časa je že zdaj bilo bolj malo. Vem, da sem včasih deloholik in da to ni vedno dobro. Zato sem hvaležna svojim bližnjim in partnerju, ki me vsake toliko časa »ustavijo« in opozorijo na to, da je treba nekaj časa nameniti tudi rekreaciji, prostemu času. In jih upoštevam, če se le da (smeh). V prostem času rada odidem na vrh katerega od hribov, še rajši pa imam plavanje. V sprostitev mi je tudi kakšna dobra knjiga, partija šaha, taroka …

Vloga družine in njen vpliv sta odločilni. Verjetno je tako tudi pri vas.
Res je. V prvi vrsti sta to moja starša, ki sta že od otroštva bila tisti dve osebi, ki sta me spodbujala pri vseh aktivnostih, mi širila obzorja, me pošiljala na razne mednarodne tabore in podobno. Sta tudi prvi kritik pri stvareh, ki jih počnem. Še posebej mama. In za to sem jima hvaležna. Se kdaj morda tudi ne strinjamo, a tudi to prav pride, saj nas prisili v debato, pogovor in do tega, da marsikdaj na koncu skupaj pridemo do še boljših rešitev v dani situaciji. Vseskozi pa mi je v veliko podporo ob vsem, kar počnem, moj partner, ki mora marsikdaj potrpeti, če se prihod domov s pete ure premakne pozno v večer na deveto, deseto …

Katera je vaša največja razvada, ki se ji ne morete upreti?
Čokolada. Res. Lahko bi jo pojedla na tone, a se ji je treba zaradi zdravja tudi kdaj odpovedati.

Bi lahko namenili nekaj besed vsem, ki so vam zaupali svoj glas?
Najprej bi se rada iskreno zahvalila vsem, ki ste nam s svojim glasom izkazali zaupanje. Zavedam se, da je pred nami težka naloga in vem, da marsikdaj ne bo lahko. A pri takšnem delu je treba svoje moči opreti v izzive, ki jih v prihodnje ne bo manjkalo in za katere verjamem, da jih bomo skupaj uspešno prestali. Želim si, da bi se čez štiri leta, ko se bomo obračali nazaj, z zadovoljstvom na obrazu ocenjevali prehojeno obdobje. Skupaj z mojo ekipo bomo dali vse od sebe, da bo temu res tako. Hvala vam!

To je Jasna Gabrič, na novo izbrana županja Trbovelj. Na njeni strani so mladost, polet, ideje, izobraženost.
Naj bo to v dobro Trbovelj.
SREČNO!

Pripravila Stanislava Radunovič