Janez Vidmar

Vsem v Zasavju in tudi drugje po Sloveniji je dobro znano podjetje EVJ Elektroprom, ki ga je pred 47 leti iz nič ustvaril takrat mladi obrtnik Janez Vidmar. Seveda je bilo potrebno veliko truda in odrekanja, da od majhne obrti zraste veliko podjetje, kot je danes.


Greva najprej malo nazaj, v preteklost - kdo ste, od kod izhajate, šolanje, …
Imel sem zelo lepo otroštvo, na Izlakah, tam pod Medijskim gradom v najemniški hiši. Lepo in skromno, še posebno za današnje razmere. Oče je bil čevljarski mojster, ki je kasneje dobil zaposlitev na Elektro Trbovlje, kot inkasant. Želel je, da postanem učitelj, sestra pa, da grem v takratno višjo gimnazijo v Trbovlje. Rad sem imel zabavo, igral sem tudi na harmoniko. Bil sem gimnazijec eno leto, ker pa sem bil veseljak, sem šolo puščal ob strani. Po očetovem nasvetu sem se naslednje leto kot vajenec začel učiti za elektromonterja v Trbovljah. Šolo sem zelo uspešno opravil. Želja po boljšem zaslužku in življenju, pa tudi avtomobilu je bila vse močnejša. Zato sem se zaposlil v inštalacijski skupini Elektro Trbovlje in hitro napredoval, vendar sem se po 3 - 4 letih odločil, da delam privatno. Na občini sem leta 1967 vprašal, kako lahko odprem obrt, ker še sam nisem točno vedel, v kaj se spuščam. Le spričevalo sem prinesel in čez 14 dni že dobil obrtno dovoljenje za opravljanje elektroinštalacij.

Šteje se že 47. leto od prvih začetkov vaše firme. Ste si takrat lahko predstavljali, kako bo danes?
Čisto tako pa res ne. 1975 sem bil že uspešen obrtnik in sem imel več zaposlenih kot je bilo po zakonodaji dovoljeno. Bil sem vizionar. Leta 1967 sem začel sam, leto kasneje se je že zaposlil brat, leta 1969 že prvi vajenec in leta 1971 tudi elektromonter. Obrt se je ves čas razvijala, tako smo imeli leta 1975 sedem zaposlenih delavcev, v osemdesetih 15 delavcev, nato že 20. V vseh teh letih je bilo veliko lepih in tudi težkih trenutkov, vendar mi ni bilo nikoli žal, da sem šel na samostojno pot. 1980 leta se je že lahko zaposlilo več ljudi. 1985 smo začeli s proizvodnjo tiskanega vezja in smo bili tretji proizvajalec tiskanega vezja v Sloveniji. Lahko pa se pohvalim, da sem bil leta 1989 med prvimi v Sloveniji, ki sem registriral podjetje. Sledila je hitra širitev na trgovino materiala in strojne instalacije. 1990 po osamosvojitvi smo uspešno prešli krizo v gradbeništvu, ker se je zaprl jugoslovanski trg. Od 1992 se je začel razvoj kabelskega sistema, ki ga imamo danes v desetih občinah z lastnim kablom, sistemom in vzdrževanjem. Omeniti moram tudi selitev v Kisovec v nekdanje rudniške prostore. V zadnjem obdobju so aktualne kotlovnice na lesno biomaso, čaka nas tudi otvoritev naše elektrarne, kjer bomo proizvajali električno energijo in toploto za ogrevanje stanovanjskih površin. Naše delo dobro poznajo tudi v tujini - Nemčiji, Parizu …

Se je po dolgoletnih izkušnjah način dela veliko spremenil?
Seveda se je. Ko sem začenjal, še ni bilo sodobne komunikacije, celo telefonskega priključka nismo imeli. Smo pa vseeno razvijali obrt in naredili prehod iz obrti v širšo dejavnost. Mislim, da se tu nekateri obrtniki in podjetniki najbolje ne znajdejo. Moraš imeti prave ljudi na pravem mestu, na katere se lahko zaneseš. Mnogi posamezniki propadejo ali pa pregorijo, ker mislijo, da vse lahko le sami naredijo.
Sicer pa vedno poudarjam - obstajata samo dva pogoja za uspeh, da si priden in brihten. To je odlična kombinacija.

Kakšna je po vašem mnenju gospodarska klima v naši regiji in kje vidite potencial?
V Zasavju je gospodarska klima zelo slaba. Zato moramo svoje dejavnosti nujno širiti, na celoten slovenski trg in tudi izven naših meja. Včasih posameznikom zmanjka poguma. Mislim, da mora tu ključno vlogo odigrati občina, da ustvari pogoje za obrtno dejavnost. Moram se pohvaliti, da smo gradbeno dovoljenje za našo elektrarno dobili v zelo kratkem času.
Menim, da je treba ljudem pomagati, da tudi tisti, ki nimajo nobenega vpliva, čim prej opravijo vse formalnosti za gradnjo.


Vaš pogled na EVJ in ETV čez nekaj let?
Vedno razmišljam pozitivno. Seveda, pri tem mislim tudi na ETV in kabelski sistem. Pričakujem nadaljnji razvoj kljub krizi in zmanjšanem prometu v trgovini. Dejavnosti širimo na kabelske sisteme in na ogrevanje na obnovljive vire, gradimo kotlovnice. Z istočasno proizvodnjo elektrike in toplote bomo poskrbeli, da bo okolje bolj čisto. Naslednje leto načrtujemo gradnjo toplovoda v Kisovcu in še kam. Cena centralnega ogrevanja bo bolj ugodna.


So izkušnje, ki so se z leti nabrale, na vas pustile močan pečat?
Ne nič ☺

Kaj je za vas izziv in kaj je najbolj pomembno za uspeh? Ste družaben človek?
Ja, sem. Zame je prosti čas vse, kar počnem, ker v delu uživam. Rad grem na svojo kmetijo, kjer tudi delam, imam samo svoj vrt, kjer z užitkom izkopljem krompir, ki sem ga sam pridelal.
25 let sem bil starešina Lovske družine, zdaj imam dobrega naslednika, rad sem v družbi lovcev in všeč mi je njihova družabnost. Ljudje se radi izgovarjajo, da ne utegnejo, da nimajo časa za marsikaj. Pa ni tako. Čas ni merilo, merilo je interes, ko si vzameš čas za tisto, kar te resnično zanima. Torej narediš lahko vse, le če imaš interes.

Kaj vas jezi in kaj veseli?
Jezi me politika. In puhlice, ki so nas pripeljale do tu, kjer smo, bojim se totalne krize, ko ne bodo v igri le granitne kocke, ampak še kaj hujšega.

Imate še kakšne ambicije, neizpolnjene želje?
Ne, nimam! Rad pa bi še potoval in si ogledal kraje, ki jih še ne poznam. Letos, če mi bo uspelo, bom šel na Triglav, vendar lepo počasi, da si bom lahko vmes ogledoval hribe.
Prostega časa je verjetno bolj malo. Kako preživljate letošnje (mokro) poletje?
Z ženo ne hodiva več na morje. Raje preživiva nekaj dni v toplicah. Otroci pa radi potujejo. Sicer se pa naša družina velikokrat zbere in lepo nam je skupaj.

Tradicija in kvaliteta je slogan podjetja, ki je leta 1996 prejelo visoko priznanje Gospodarske zbornice Slovenije - za izjemne dosežke trajnejšega pomena v podjetništvu.
Če preberete, kako razmišlja Janez Vidmar, potem vam je jasno, zakaj in čemu je tako.

Pripravila Stanislava Radunovič