Gašper Ovnik

V športu tako ljubiteljskem, kot profesionalnem, obstajajo zlate ekipe in posamezniki. Tega naziva ni preprosto doseči.
Zasavje je iznedrilo že veliko najboljših. Med njih vsekakor spada Gašper Ovnik, pravijo mu tudi kralj ulične košarke. Kot edini neameriški košarkar je pred leti na igrišču sredi zloglasnega zapora Alcatraz, v igri 1 na 1, postal eden od 16 najboljših posameznikov na svetu.
Ekipne zmage na turnirjih doma in po svetu pa so slovensko reprezentanco, ki jo sestavljajo Gašper Ovnik, Adin Kavgić, Anže Srebovt in Simon Finžgar, pripeljale do naslova evropskega prvaka in medalje na svetovnem prvenstvu.


Zasavje je zaznamovalo vsakogar, ki je vsaj del življenja preživel v revirjih. Za razliko od svojega očeta ste vi vsa otroška leta preživeli v Trbovljah?
Ne da me je zaznamovalo življenje v revirjih samo po sebi, temveč me je bolj zaznamovala mladost, ki sem jo preživljal večino časa na igrišču. Prav tako je imela name velik vpliv vzgoja mojih staršev, ki so odraščali še v pravih rudniških razmerah in drugem času, ko so se revirji močno razvijali s pomočjo rudarjev in premogovnika.
Tudi po poklicu se ukvarjate s športom, torej ste že od rojstva športnik po duši. Je to zasluga staršev ali pa je to prišlo samo?
Ne morem reči, da sem profesionalni športnik, kajti še vedno opravljam redno službo športnega pedagoga. Predstavlja pa šport velik del mojega vsakdanjika, saj mi vzame dosti prostega časa in kar nekaj energije. Zasluge za navdušenje nad športom pa raje pripišem svoji starejši sestri, ki je bila v mladosti večja, hitrejša, močnejša in boljša v vsem, kar sva igrala in tekmovala, kajti bila je pač starejša. In tako sem imel vsak dan nekoga, s katerim sem lahko tekmoval. Je pa tudi res, da sta mi starša vedno omogočala, da sem se udejstvoval v različnih športih in aktivnostih, ki sem jih želel spoznati in trenirati.

Nekoč je bilo Zasavje znano po plavanju, nogometu, rokometu, vi pa ste se lotili bolj moderne variante -košarke.
Ko si mlajši in začenjaš spoznavati različne športe, ne gledaš na to, po čem je poznan tvoj kraj ali kaj se v tvojem mestu ali okolici igra, ampak se preprosto navdušiš nad športom kot takim. Tako je mimo mene »prišla« košarka, za katero sem se navdušil na igrišču. Poleg tega pa je najbrž malce krivde tudi na očetu, ki mi je v nekem obdobju pokazal video o Michaelu Jordanu …

S 3X3 se ukvarjate v prostem času, za dušo, kot radi poudarite.
Kljub temu pa – uspeh ne pride kar tako, sam po sebi. Treningi, časovna razpoložljivost in občasna odrekanja so nujni ... kako se nosite s tem?
Na splošno uživam v igranju košarke - pravzaprav v mnogih športnih aktivnostih, vendar pa je košarka res moj izbrani šport. Potrebno je precej usklajevanja, predvsem z mojo družino in službo. Ker pa imam podporo na obeh frontah, je vse skupaj lažje izvedljivo in mi za zdaj uspeva usklajevati brez težav.

Prvi v Evropi, tretji v svetu. Kaj sledi? J

Vedno je dovolj prostora za napredek in za izboljšave, zato bi bilo idealno, če bi bile spredaj samo enke. :-) Vendar so tudi letošnji dosežki zelo lepi, na katere smo tako jaz kot celotna ekipa nedvomno ponosni. Naslednje leto pa je že nova sezona - novi izzivi, nove možnosti in - upamo, - novi odlični rezultati.

Svet ste si in si ga še ogledujete, na najbolj atraktivnih lokacijah doma in po svetu. Kaj se vas je na teh potovanjih še posebno dotaknilo, ostalo v spominu?

Zares jemljem kot privilegij, da si lahko svet ogledujem hkrati, ko igram košarko. Mnogo je bilo prizorišč oziroma držav, kiso name naredili velik vtis. Ampak med vsemi državami, ki sem jih imel možnost obiskati, mi, kar se tiče kulture, obnašanja, vzgoje, kulinariki in splošnega utripa, najbolj prija vzhodnjaški svet.

Pa služba? Verjetno imate podporo in razumevanje vodstva šole in sodelavcev. Da ne govorim o učencih! J
Zaenkrat se mi služba in igranje košarke uspešno dopolnjujeta, kajti glavnina turnirjev, ki jih odigramo, se odvija v poletnih mesecih, med katerimi šolniki koristimo letni dopust. Polegtega imam veliko podpore in razumevanja s strani vodstva šole in sodelavcev. Imam veliko srečo, da so moji iskreni navijači, za kar sem jim hvaležen in zaradi česar je tudi meni veliko lažje. Posebno poglavje zase pa so učenci, kajti ti me vedno znova sprejemajo z obilico čestitk, pozdravov, z iskrenimi nasmehi in iskrivimi očmi.
Je težko uskladiti privatno življenje s športnim udejstvovanjem?
Privatnega življenja ni tako težko usklajevati s športnim udejstvovanjem, vendar pa moraš imeti močno podporo družine; predvsem pa se moraš za ceno športnih rezultatov kakšni stvari tudi odreči.

Kakšni pa so komentarji ljudi po večjih športnih uspehih?
Odzivi ljudi so vedno pozitivni. Bodisi da so to čestitke ob večjih uspehih ali pa tudi tolažba po kakšnih slabših rezultatih in spodbuda ter motivacija za v bodoče. V vsakem primeru smo veseli, da toliko ljudi prepozna naš uspeh in nas spremlja.

Razmišljate, kako bo čez nekaj let? Vas mikajo tudi druga športna področja? Imate načrte ali boste dovolili, da vas življenje preseneti? (Upam, da pozitivno.)
Včasih se poigravam z mislijo, koliko časa imam še na voljo, da se udeležujem tekmovanj na tem nivoju. Vedno znova pridem do zaključka, da je vse odvisno od zdravja, od tega, koliko časa posvetiš športu in treningu, ter od vprašanja, ali bodo sprejeli šport ulične košarke tudi kot disciplino na olimpijskih igrah. Če bodo vsi ti kriteriji nekako izpolnjeni, pa resnično upam, da imam pred seboj še nekaj sezon ulične košarke.

Verjetno vas, predvsem mladi, ki si želijo uspeha, povprašajo za nasvet. Kaj jim običajno odgovorite?
Včasih imam občutek, da si mladi nekako ne upajo neposredno vprašati za nasvet ali kakšen namig, tako da si kar sam dovolim, da jih usmerjam v hitrejše učenje, lažje dojemanje in jim na takšen način morda prihranim kakšno grenko izkušnjo ali pokažem bližnjico do znanja. Vedno pa sem zagovornik tega, da je za doseganje svojega potenciala treba vložiti veliko dela, treniranja in učenja.


Poleg športa, katera področja vas še zanimajo?

Zelo me zanimajo fotografija, videografija, oblikovanje, računalništvo in glasba.

Pripravila Stanislava Radunovič
Slike arhiv GO