Anja Šircelj

Naša televizija se v letu 2014 lahko pohvali z novimi, mladimi sodelavci, ki prinašajo nove moči in zanimive ideje. Saj veste, na mladih svet stoji! Med njimi je vsekakor treba izpostaviti Anjo Šircelj, ki jo lahko prepoznate kot novi obraz na vašem-našem ekranu.


Anja, zanima me vaša življenjska pot. Od kod prihajate, šolanje, družinske razmere …
Prihajam iz vasice Strahovlje, ki leži nad Kisovcem. Predniki po Brvarjevi liniji so bili v teh krajih že pred 200 leti, zato sem tu kar precej zakoreninjena. Imam starejšega brata, ki sem mu kot mala punčka povsod sledila, tako da me je gotovo imel že 'poln kufer'. Tudi zdaj se še vedno dobro razumeva. Po osmih letih v Osnovni šoli Toneta Okrogarja sem se vpisala na Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, nato vpisala študij slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 2006 diplomirala in s tem pridobila naziv profesorica slovenščine. Nekaj let zatem sva se po precej letih našla z Matjažem – s katerim sva v osnovni šoli skupaj hodila v podružnično kisovško šolo. Leta 2012 pa se nama je pridružila še hčerkica Veronika.

Kako se je slavistka znašla na televiziji?
Prvi stik s televizijo je bil že leta 2007, ko sem na takratni televiziji Info TV lektorirala novinarske prispevke, kakšne manjše tudi sama napisala ali prevedla iz angleščine. Zatem sem šla v učiteljske vode, kjer sem preživela skoraj 5 let. Najprej na Osnovni šoli Gradec v Litiji, nato na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku. Ker mlad učitelj precej težko najde stalno delo v šoli in ker mi novinarska iskra ni ugasnila, sem ob objavi, da na ETV iščejo novinarja za pokrivanje Hrastnika, poklicala odgovornega urednika Igorja Gošteta. Po pisanju prispevkov mi je nato zaupal branje novic, kasneje tudi vodenje oddaje, naučila sem se snemanja s kamero in predvajanja programa. Ob tem bi se zahvalila tako Igorju kot tudi Danetu Božiču in Zoranu Janežiču, ki jim ni (bilo) nikoli težko odgovarjati na moja vprašanja. Prav tako pa so zelo potrpežljivi z mano, kadar se ob snemanju informativne oddaje veliko motim. ☺


Vam je delo všeč?
Ja, res lahko rečem, da v delu uživam. Pa naj gre za novinarske, terenske zadeve ali bolj pisarniške in studijske stvari. Všeč mi je tudi izziv, vabiti v oddaje različne goste, se pogovarjati z njimi in si s tem širiti obzorje.

Imate kakšno vizijo v zvezi z napredkom ETV?
S celotno ekipo se iz dneva v dan trudimo narediti program pester, zanimiv. Pri tem stremimo k temu, da vabimo v oddaje različne goste, ki so strokovnjaki različnih področij oz. imajo zanimivo življenjsko zgodbo. Pred kratkim sem preštela, da imamo v enem tednu na programu najmanj 6 ali 7 različnih premiernih oddaj lastne produkcije. Ko sem ta podatek primerjala s kakšno od komercialnih televizij, jih po tem številu presegamo. Upam, da bomo v prihodnje zato prisotni še na večjem področju Slovenije. Že zdaj pa lahko večino oddaj gledalci najdejo na portalu you tube.

Kako pa potekajo priprave za neko oddajo?
Hm, čisto odvisno od oddaje. Za branje informativne oddaje vadim glasno branje, da se seznanim z besedilom, da pravilno naglasim priimke (kar mi pri manj znanih manj uspeva) in da čimbolj gladko preberem novice. Pri pogovornih oddajah se delo začne že pri izbiri gosta. Če želim povabiti nekoga, za katerega vem, da je precej zaseden, se skušam že kar malo prej dogovoriti za njegov obisk. Že v tej fazi razmišljam, kaj gosta vprašati. Najti skušam razmerje med tem, da se zavedam, da je morda gost prvič na naši televiziji in je zato prav določene informacije o njem izpostaviti, hkrati pa se skušam izogibati klišejskim vprašanjem, ki jih je gost slišal že stokrat. Istočasno želim ostati na spoštljivem nivoju do vsakogar. Treba je torej kakšno stvar prebrati, se malo bolj poglobiti. Vsakič znova je to prijeten izziv.

Pravijo, da je trema za ustvarjalnost obvezna. Je res?
Če je obvezna, ne bi vedela, dejstvo pa je, da je pri meni še vedno prisotna. Ne več v tolikšni meri kot v začetku, jo pa še vedno čutim, ko mi Dane ali Zoran rečeta: »Anja, pazi, 5 sekund!«

V novi službi se še vedno učite …
Kot profesorica po izobrazbi menim, da se človek uči vse življenje. Kot sem prej omenila, pa se trenutno skušam čim bolj naučiti tehničnih stvari na televiziji.

Ste kot otrok videli sebe kot učiteljico?
Kot otrok sem videla samo sebe kot marsikaj: kot učiteljico, pisateljico, veterinarko za male živali, odvetnico … S tem, ko zdaj delam na televiziji, ne vidim, da bi skrenila s poti. Še vedno govorim, podajam informacije … Nimam pa več govorilnih ur.

Kaj vam je v Zasavju najbolj všeč?
Naši hribi, kamor se lahko umakneš, kadar bi rad užival v naravi, miru in tišini.

Se ukvarjate s kulinariko, predvsem zasavsko?
Manj, kot bi si želela. Je pa zato moja mami mojstrica za to.

Prosti čas - kako in kje ga preživljate?
Največkrat in najraje s svojo hčerkico nekje na tleh med kockami, sestavljankami, barvicami, punčkami ...
Sem pa tudi članica PGD Loke, s katerimi smo v 2014 šle na državno tekmovanje, kjer smo v kategoriji članic B dosegle 12. mesto.

Priljubljena knjiga, glasba …
Največkrat prebrana v slovenski in angleški verziji je prav gotovo Prevzetnost in pristranost avtorice Jane Austen. Od glasbe pa poslušam marsikaj. Trenutno imam v avtu zadnji CD Tanje Žagar: Številka 3 in zbirko hitov Elvisa Presleyja. V živo pa sem decembra uživala v božično-novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Svea. Skupaj z Alfijem Nipičem so bili odlični!

Film, ki ste ga večkrat videli in zakaj?
Samo en film sem šla v kino gledat dvakrat, in sicer Titanik. Najprej v Zagorje, nato pa še v Trbovlje. Takrat je bil res fenomen med filmi, mene pa je že takrat zanimalo, kako kvalitetno so filmi posneti, kakšna je bila produkcija, potegne pa gotovo tudi sama zgodba.

Sanjski dopust?
Naša mala družinica nekje, kamor ni treba daleč voziti, kjer je plaža blizu apartmaja, ni prevelike gneče, vreme pa sončno, a ne prevroče. Vse ostalo bomo pa sami naredili, da bo sanjsko.

Bi radi še kaj spremenili, izboljšali pri sebi?
Na vsak način si želim postati še boljša pri vodenju oddaj in pri snemanju s kamero. Sem perfekcionistka, zato težko gledam samo sebe, ker še bolj poudarjeno vidim in slišim, kar sem rekla ali naredila narobe.

Neizpolnjene (skrite) želje?
Naj ostanejo še malo skrite.

Prav, Anja!
Vsega pa res ni treba povedati!


Vsem našim gledalcem (bralcem) in sodelavcem pa srečno, zdravo in uspešno novo leto!

Pripravila Stanislava Radunovič
Slike: Anja Šircelj