Andrej Božič, Steklarna Hrastnik

Po opravljeni diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je šolanje nadaljeval na podiplomskem študiju marketinga in financ na Cleveland State University v ZDA. Izkušnje si je nabiral tako v slovenskih kot tudi globalnih podjetjih. Pri svojem delu postavlja v ospredje delo z ljudmi in odnose s sodelavci. Na začetku poslovne poti je bil vodja prodaje v podjetju Videm Krško na 40 različnih svetovnih trgih. Kasneje je v svoji 30-letni karieri uspešno izpeljal številna prestrukturiranja in sanacije podjetij ter tudi start up projekte. Vodil je sanacijo Tovarne papirja Goričane. V globalnem podjetju ABB je imel funkcijo country managerja in je bil odgovoren za Slovenijo in Srbijo. Saniral je skupino Iskra ERO, vodil Skupino Droga in saniral nemško podjetje Mondi Raubling GmbH, ki je del multinacionalne skupine Mondi. Leta 2010 je prevzel vodenje Steklarne Hrastnik z osnovnim ciljem – uspešno sanirati podjetje. V zadnjih štirih letih njegovega vodenja je Steklarna Hrastnik z investicijami v proizvodnjo, kadre in okolje postala pomemben igralec na 50 svetovnih trgih v svojem segmentu. Steklarna se je pod njegovim vodstvom začela usmerjati v izdelavo steklenih izdelkov za visoko kakovostne trge, kar se tudi odraža na poslovnem rezultatu – lani je Steklarna v primerjavi z letom 2012 dvignila dobiček pred davki za 60 %.


Po izboru revije Kapital in 50 menedžerjev je naj direktor leta 2012 v Sloveniji postal generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič.

Ko sem obiskala spletno stran Steklarne Hrastnik in prebrala tale vaš CV, ki zajema le delček vaše uspešne kariere, sem pomislila na to, da ste oseba, kakršnih je malo. Če bi jih bilo več, verjetno Slovenija ne bi zapadla v tako globoko krizo?
Tega ne morem potrditi, ker poznam kar nekaj managerjev podobnih meni. Težava je v tem, da ne dobijo priložnosti in, da se v Sloveniji veliko preveč govori in dejansko premalo naredi. Drži pa, da podjetje za rast potrebuje dober in odgovoren menedžment.

Koliko vam pri delu v Steklarni pomagajo prejšnje izkušnje?
Pretekle izkušnje iz sanacije, vodenja podjetij in start up projektov so mi ogromno pomagale. Pri svojem delu namreč uporabljam sanacijski model, ki sem ga razvil skupaj z ženo na osnovi izkušenj in različnih znanj s področja sanacij in vodenja podjetij. Model temelji na spoštovanju zaposlenih in iskanju win - win situacij (ko so zadovoljni delodajalec in zaposleni, op. St. R.) za vse zaposlene, ker samo na takšen način lahko pridobimo zaupanje zaposlenih, ki je ključno za izvedbo sprememb, ki so potrebne za uspešno sanacijo.
Po tem modelu sem saniral Tovarno papirja Goričane, skupino Iskra Ero, podjetje Mondi Raubling v Nemčiji, ki deluje v okviru multinacionalne skupine Mondi in Steklarno Hrastnik.
Po šestih mesecih sanacije podjetja Mondi Raubling v Nemčiji sem s svojim delom dokazal, da v njem še vedno obstaja potencial, zato je skupina lastnikov dodatno investirala v podjetje, ki ponovno uspešno posluje. V Sloveniji ni prav veliko lastnikov, ki so pripravljeni investirati denar na takšen način.

V timu imate kar nekaj uspešnih žensk. Kako bi ocenili medsebojno sodelovanje ☺?
Vsaka uspešna uprava deluje kot tim. Tako, kot so za uspešno delovanje timov pomembni različni profili, so ključnega pomena tudi ženske. Ženske drugače funkcionirajo, so sposobne opravljati več nalog hkrati, so bolj vešče v sporazumevanju in bolj pragmatične. Timi v katerih so prisotne ženske, so na splošno bolj uspešni, ker ženske zaradi svoje pragmatičnosti zasledujejo bolj konkretne cilje.

Od vašega prihoda je v Steklarni marsikaj drugače …?
Brez motiviranih in zadovoljnih zaposlenih podjetje ne more uspešno poslovati. V to v Steklarni Hrastnik dejansko verjamemo. Zato tudi dvigamo spoštovanje do sodelavcev hkrati pa ne toleriramo nediscipline in poskušamo kadrovske potenciale popolnoma izkoristiti. Zaradi slednjega z različnimi kadrovskimi prijemi in postopki na kadrovskem področju dosegamo, da izkoriščamo potenciale svojih zaposlenih. Cenimo zavzetost in neizmerno steklarsko znanje zaposlenih, zato znanje ohranjamo in prenašamo med zaposlene s sistemom notranjega mentorstva. Za večjo motivacijo zaposlenih smo oblikovali sisteme horizontalnega napredovanja, letnih razgovorov in nagrajevanja. Izvajamo tudi poseben program preventivnih izobraževanj za zaposlene, s katerimi se prepreči izgorelost na delovnem mestu. Ker se danes zasebno in poklicno življenje vse bolj prepletata, pomagamo zaposlenim pri učinkovitem usklajevanju družinskega življenja s kariero. Uspešnost naših vlaganj v zaposlene dokazujejo številne kadrovske nagrade (tako smo se tudi letos uvrstili med finaliste izbora Zlata nit in priznanja), najbolj pa vse nižja stopnja fluktuacije in vse večje zadovoljstvo zaposlenih.


V sedmem Dnevnikovem izboru najboljših zaposlovalcev Zlata nit 2013 je Steklarna Hrastnik že drugo leto zapored med sedmimi finalisti v kategoriji velikih podjetij. Nestrpno pričakujejo 20. marec 2014, ko bo potekala razglasitev najboljših med najboljšimi.

Kaj vas steklarje čaka v letošnjem in naslednjih letih, torej kakšni so - na kratko - načrti za prihodnost?
Steklarna Hrastnik je postala inovativna in dinamična poslovna skupina, ki zaposluje svetovno priznane steklarske inženirje ter veliko vlaga v znanje in razvoj. Po lanski uspešno izvedeni investiciji v G peč bomo avgusta izvedli še eno večjo naložbo, in sicer v naši proizvodni enoti za embalažno steklo. Višino naložbe ocenjujemo na 6,5 milijona evrov, zajemala pa bo obnovo peči, proizvodnih in kontrolnih linij. S to naložbo bomo dodatno dvignili kakovost izdelave in si hkrati odprli možnost izdelave specifičnih steklenih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. To bo povečalo naše prednosti v primerjavi s konkurenco.

Moj cilj za prihodnost je še dodatno utrditi rezultate preobrata in doseči, da bo Steklarna Hrastnik do leta 2018 vodilna steklarna na svetu v svojem segmentu.

Nam lahko opišete svoj tipični delovni dan?
Vsak dan najprej pregledam vse bistvene številke in opravim redne sestanke. Če ugotovim, da prihaja do negativnega odstopanja pri številkah, preverim s sodelavci, zakaj do tega prihaja in kakšne so predlagane aktivnosti, da to odstopanje odstranimo. Vsak teden tudi prevetrim prioritete in vnesem v svoj urnik nadaljnje aktivnosti, kot so: komunikacija s sodelavci, sestanki s strateškimi kupci, strateška prodajna delavnica in podobno.

Poleg tega pa je moja stalna naloga tudi motiviranje zaposlenih, spodbujanje timskega dela in odprte komunikacije. Kajti le tako se takšen način dela razlije po celotni organizaciji. V takšnem okolju se lahko rojevajo nove, napredne ideje, ki vplivajo na razvoj podjetja. Osrednji del mojega sanacijskega modela podjetij predstavljajo zaposleni, kajti uspeh vsakega podjetja temelji na zadovoljnih, motiviranih zaposlenih. Če vlagaš v ljudi, če razvijaš njihove potenciale, dobiš zadovoljnega in zavzetega zaposlenega, ki ti povrne investicijo najmanj desetkratno. In ko vlagaš v potencial enega posameznika, ta potem okrog sebe širi energijo in daje zgled drugim. To pomeni, da lahko investicija v enega zaposlenega sproži spremembe pri najmanj desetih. Stroje lahko kupimo kjerkoli na svetu, v zaposlenega, ki ima znanje, da s tem strojem upravlja in ustvarja prihodek, pa moramo neprestano vlagati.

Kaj mislite, da potrebuje Slovenija, da bi bila privlačnejša za tuje vlagatelje?
V Sloveniji vemo, kaj moramo narediti, da postanemo privlačnejši za tuje vlagatelje. Težava je samo v tem, da nihče tega ne naredi.

Dogodek, ki je spremenil vaše življenje in zakaj?
Pred leti sem imel odlično plačano službo pri avstrijskem delodajalcu. V sporu s šefom sem imel prav, toda ni bilo ustrezne komunikacije, zato sem izgubil službo. Iz te situacije sem se naučil, kako važna je vloga pravilne komunikacije. Ni pomembno, na vsak način dokazati svoj prav, pomemben je pravilen pristop komunikaciji, kar omogoča, da lahko naredimo to, kar mislimo, da je prav. Pravzaprav je to iskanje win – win situacije za obe strani. Ta dogodek mi je spremenil življenje zato, ker se mi je po izgubi te službe ponudila priložnost za sanacijo Papirnice Goričane. To je dokaz, da je v vsaki stvari nekaj dobrega, čeprav na prvi pogled ne kaže tako.

Vaš prvi večji življenjski uspeh in prvo razočaranje?
Moje prvo razočaranje je bilo prav gotovo že omenjena izguba službe pri avstrijskem delodajalcu, ker je do takrat moja kariera strmo napredovala. Danes to gledam samo, kot življenjsko lekcijo kako reagirati v takšnih situacijah. Moj prvi življenjski uspeh pa predstavlja zame uspešna sanacija Papirnice Goričane. Ob mojem prihodu je bila proizvodnja papirnice zelo nizka. Po dveh letih in pol mojega vodenja in sanacije je postala to najboljša papirnica v branži.

Nekoč ste si želeli leteti, vam je žal, da ste se usmerili drugam?
Niti pod razno mi ni žal. Vsak dan letim v svojih mislih, ko iščem načine, kako rešiti izzive. S tem, ko sem se usmeril drugam, sem našel svoje pravo poslanstvo in to je kreiranje delovnih mest tam, kjer drugi pravijo, da je nemogoče in to mi daje zadovoljstvo. Pri mojem delu me namreč motivirajo pozitivne spremembe, ki jih opažam pri svojih sodelavcih, kot so povečano zaupanje, zadovoljstvo in samozavest. Takšne spremembe pri sodelavcih so mi bolj pomembne kot denarna kompenzacija.


Pogrešate adrenalin ali ga je pri vašem delu dovolj?
Moje delo je zelo razgibano, zato mi adrenalina ne primanjkuje. Sam se pa tudi vedno umikam iz območja udobja. Skupaj z izzivi rastem – tako poslovno kot osebnostno. Obstaja pa še druga vrsta adrenalina, ki mi je zelo všeč, to so hitri avtomobili. V življenju sem imel nekajkrat priložnost voziti se po dirkalni stezi s profesionalnim voznikom. To je izkušnja, ki bi jo z veseljem še ponovil.


Zavedamo se, da so motivirani zaposleni, opremljeni z znanjem in vizijo podjetja, naša ključna konkurenčna prednost.

Položaj generalnega direktorja terja svoj davek, znate ublažiti vsakodnevni stres in težo odločitev?
Seveda sem vsakodnevno izpostavljen stresu, ki pa se zaradi veselja do dela velikokrat manifestira kot pozitivni stres. Nimam časa za daljše dopuste, ker takrat, ko izvajam sanacije, moram vsako fazo izvesti v določenih časovnih rokih. Zato v mojem primeru počitek pomeni, da si vsak dan vzamem čas za stvari, ki me sproščajo, kot je branje knjig, sprehod, poslušanje glasbe. To so trenutki, ko si ponovno napolnim baterije in, ki mi pomagajo, da se lažje lotim izzivov naslednjega dne.

Prostega časa je torej bolj malo, pa vendar - kako ga še preživljate, kam se zatekate? Kako vzdržujete dobro telesno pripravljenost?
V prostem času se poskušam čim bolj umiriti, zato, kot sem že omenil, berem knjige, poslušam glasbo in hodim na koncerte klasične in jazz glasbe. Rad se družim z umetniki, saj imajo popolnoma drugačen način razmišljanja od mojega. Ne verjamem, da se lahko umirim s stresnimi športi, zato se z njimi tudi ne ukvarjam. Od športnih aktivnosti imam najraje hitro hojo po gozdu. To so tisti trenutki, ko tišina govori.

Koliko blizu spustite medije?
Z mediji zelo dobro sodelujem. Med nami vlada vzajemen odnos, saj tako kot mediji potrebujejo informacije o podjetju, ki je, mimogrede, eden največjih delodajalcev v Zasavju, tako tudi mi potrebujemo medije, da obveščamo javnost o svojih dosežkih.

In vaše vodilo, moto, sporočilo …
Moj moto je: da ne gre, vem že sam, povej mi, kako bo šlo. Od sogovornikov torej pričakujem, da mi povedo, kako lahko navidezno nerešljive situacije rešimo, ker to, da se ne da rešiti, vem tudi sam. Zato so zaposleni srce vsakega podjetja in je vlaganje v znanje, zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih ključnega pomena. Kot sem že omenil, stroje lahko kupimo kjer koli na svetu, sodelavcev z znanjem pa ne.

Namesto zaključka pa zapis s spletne strani Steklarne Hrastnik:
V Steklarni Hrastnik se zavedamo, da moramo biti še naprej inovativni, strastni in drugačni, saj bomo le tako uspešni na trgu. Skrb za razvoj zaposlenih ostaja naša pomembna strateška vrednota.

Pripravila Stanislava Radunovič