Jani Medvešek

Verjetno ga poznate ali vsaj mislite, da ga! Tudi z menoj je bilo tako, po pogovoru z njim pa sem spoznala, da je bil zame popoln neznanec. Presenečenje v pozitivnem smislu.
Iskreno mislim, da v Zasavju potrebujemo še več oseb, kot je Jani Medvešek.
Prepričana sem, da se bomo o njem še veliko slišali. Že te jeseni!


V navadi je, da na začetku naši sogovorniki na kratko predstavijo svoj življenjepis.
Običajno se življenjepisi začenjajo z izobrazbo in zaposlitvami, sam pa bom začel z družino, na katero sem najbolj ponosen. To je žena Kristina in najina otroka Jaša in Teja. Kot moja žena večkrat poudari – ko gre kaj narobe, ali npr. zboliš, te v službi hitro pozabijo – samo družina in prijatelji ti vedno stojijo ob strani.
Sicer pa sem obiskoval (pravkar v celoti obnovljeno) osnovno šolo na Dolu, ki mi je ostala v najlepšem spominu. Kot Zoisov štipendist sem šolanje nadaljeval na I. gimnaziji v Celju (na Kajuhu) nato pa sem doštudiral novinarstvo na FDV ter kasneje vpisal še znanstveni magisterij na Fakulteti za management. Ves čas študija in tudi kasneje sem delal v Informativnem programu Televizije Slovenija. Bil sem novinar in redaktor v zunanjepolitični redakciji, potem pa novinar v notranjepolitični redakciji, voditelj in urednik.
Kot eden prvih sem v slovenskem prostoru uveljavljal koncept videonovinarstva, ki združuje novinarja, snemalca in montažerja v eni osebi. Dodatno sem se izobraževal na tem področju na BBC-ju v Veliki Britaniji. V vlogi videonovinarja sem v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji poročal tako za nacionalni radio kot za televizijo iz številnih svetovnih prestolnic ter na teh poteh spoznal tudi predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, ki me je povabil v svoj urad. Tam sem se zaposlil v PR službi kot svetovalec generalnega sekretarja za medije. Tako sem imel priložnost obiskati velik del sveta in spoznati delo različnih državnih organov, protokola, diplomacije in politike.
Pred nastopom funkcije direktorja Mladinskega centra Hrastnik sem deloval kot samostojni podjetnik na področju medijskega komuniciranja.

Ste se že zgodaj odločili za delo z mladimi? Kaj vas pri tem najbolj motivira?

Z mladimi in za mlade sem delal že kot dijak, kasneje pa sem bil tudi predsednik Študentske organizacije Hrastnik (Šoht), s katero tudi zdaj veliko sodelujemo. Največja motivacija je seveda ustvarjalna energija mladih in zavest, da so mladi tisti, ki bodo oblikovali našo skupno prihodnost. Pomembno je, da jim pomagamo, da se integrirajo v družbene procese, da aktivno sodelujejo pri javnih zadevah na lokalnem nivoju in se usposabljajo za aktivno državljanstvo. Če mladim približamo različne možnosti na področju zaposlovanja, potem pride še vse ostalo – bivanjske razmere in nasploh kreativno podporno življenjsko okolje, v katerem se bodo dobro počutili – tu pa vidim veliko vlogo Mladinskega centra.

Je težko priti do novih idej?

Pomembno se mi zdi poudariti, da je Mladinski center zasnovan tako, da spodbujamo mlade, da pristopijo s svojimi idejami, mi pa jim organizacijsko pomagamo pri izvedbi. Proces dela je nasploh takšen, da zahteva nenehno prilagajanje in tudi sledenje trendom. Idej je veliko, seveda pa je pot od ideje do realizacije dolga in zahtevna – in prav to življensko izkušnjo oziroma spoznanje omogočimo mladim – hkrati pa jim sporočamo, da imajo na voljo podporno okolje, ki jim omogoča res ogromno.

Pred kratkim ste v Hrastniku imeli zajeten zalogaj- Hi festival. Vaš komentar o obširnosti organizacije, obisku …

To je eden tistih projektov, ki lahko Zasavje postavijo na zemljevid obveznih žurerskih in posledično tudi turističnih destinacij. Na festivalu se namreč s Knapovsko kuhinjo predstavljajo tudi tradicionalne zasavske jedi, tisti obiskovalci, ki pridejo od drugod in na Ojstrem preživijo cel vikend, pa si tudi z zanimanjem ogledajo lepote naših krajev.
Celotno prizorišče je bilo treba postaviti tako rekoč iz nule, kar seveda potegne za sabo ogromno dela in denarja. Vesel sem, da je organizatorjem s prizadevnim delom uspelo pripraviti nepozaben dogodek za vse obiskovalce. Obisk je bil dober in tudi odzivi pozitivni. Seveda je ostalo še ogromno prostora za izboljšave, ampak pri vsakem projektu je tako, da rabi svoj čas, da lahko zadiha s polnimi pljuči. Najboljše pri vsej stvari pa se mi zdi, da je Hi festival povezal ljubitelje različne glasbe, povezal je različne generacije in nenazadnje tudi občine. Povezovanje pa je po mojem mnenju edina prava pot za razvoj naših krajev v prihodnosti.


Novi projekti MCH?

V Mladinskem centru seveda ne počivamo. Že takoj je pred nami eden največjih projektov – Slovenska nota. Festival slovenske glasbe, ki mladim in neuveljavljenim pevcem in pevkam predstavlja odskočno desko v svet glasbe. Nagrada je vabljiva – avtorski komad, napisan in uglasben posebej za zmagovalca finalnega večera. Pri tem projektu je najboljše to, da ga je zasnoval Hrastničan Nejc Ašič, da zdužuje kreativce iz naših krajev ter da ga seveda v celoti izpeljejo mladi. Kljub omejenim finančnim sredstvom lahko rečem, da gre za zavidanja vredno produkcijo in dogodek, ki se lahko primerja z največjimi slovenskimi glasbenimi festivali.
(op.: V trenutku, ko to objavljamo, je Slovenska nota že za nami. Čestitke Nejcu in MC Hrastnik za uspešno realizacijo dogodka!)


Bližajo se volitve. Boste kandidirali za mesto župana?

Kandidiral bom, saj za mano stoji ekipa sposobnih ljudi, ki imajo radi svoj kraj. Menim, da je treba prevzeti odgovornost in skozi strpno ter vključujočo razpravo zagotoviti pogoje za sobivanje vseh generacij in vsestranski razvoj naše lokalne skupnosti. Med našimi ljudmi je dovolj znanja in izkušenj, zato sem prepričan, da nam bo z več samozavesti, solidarnosti in optimizma uspelo priti med najuspešnejše v državi.

Če vas bodo Hrastničani izvolili - katera bo vaša prva naloga?
Najprej bi poskrbel, da z vsemi izvoljenimi predstavniki občinskega sveta uskladimo programe na področju demografske problematike in začrtamo skupne učinkovite ukrepe, ki bodo ustavili trend upadanja prebivalstva v naši občini. To bo mogoče le s skupnim delom, usmerjenim predvsem na področja mladih, gospodarstva in ustvarjanja privlačnega okolja za vse generacije.

Tip ljudi, ki jih občudujete?

Občudujem ljudi, ki imajo glavo visoko v oblakih, a hkrati noge trdno na tleh.
Naj pa k temu dodam še misel Khalila Gibrana: “Izogibam se ljudi, ki mislijo, da je predrznost pogum, nežnost pa strahopetnost. Izogibam se tudi tistih, ki mislijo, da je blebetanje modrost, molk pa neznanje."

O čem se radi pogovarjate?

No, seveda je to odvisno od sogovornika. Vsekakor pa ne maram klepetanja o nepomebnih stvareh, vremenu in podobnem. Rad se pogovarjam o načrtih za prihodnost, o projektih, ki pomenijo skupen napredek in o družbeno relevantnih temah, ki zadnje čase čedalje bolj izginjajo iz medijev in družbe nasploh. To pa je lahko zelo nevarno.

Kako in kje preživljate prosti čas?

Z ženo skušava svoje otroke naučiti, da je bolj pomembno, da zbiramo doživetja kot stvari. Zato tudi zelo radi potujemo. Naša potovanja tako nimajo samo narave uživanja in počitka, ampak tudi spoznavanja različnih krajev, kultur in zgodovine.

Priljubljeni zasavski kotički ...

Brez pretirane nostalgije oziroma »patriotizma« – naš Dol pri Hrastniku. S prijateljem se večkrat v šali spreva, saj sam trdim, da ob vsem domačem zelenju ter travniških in gozdnih stezah ni nobene potrebe hoditi v Logarsko dolino, saj imamo čudovito dolino kar pred pragom J. Pa seveda naši hribi, kamor jo radi mahnemo z družino: Gore, Kal, ...

Vaša vizija Hrastnika čez 10, 20 let ...

Mesto, ki bo prijazno za vse generacije – seveda tako, da bodo tudi vse generacije vključene v oblikovanje in načrtovanje skupne prihodnosti. Mesto torej, kjer se bomo počutili varno in kjer bodo mladi našli izzive in priložnosti na osebnem in poslovnem področju. Mesto, ki bo na vrednotah preteklosti – solidarnosti, vztrajnosti in pogumu predstavljalo enega pomembnih stebrov naše države.
Pripravila Stanislava Radunovič
Fotografije arhiv JM