Jelševar ob predaji kombija VDC Zagorje ob Savi

Prid' še kej na človeško stran življenja!


Zagorje ob Savi, 7. junij 2017 – Varstveno delovnemu centru Zagorje ob Savi je bil danes predan kombi, kupljen s sredstvi dobrodelne akcije Manj svečk za manj grobov 2016. Uporabniki se bodo z njim varno in udobno pripeljali na terapije, k zdravnikom, na organizirane aktivnosti in delo. Vodja akcije Manj svečk za manj grobov Primož Jelševar se je v govoru ob predaji kombija zahvalil vsem trem zasavskim županom, donatorjem, prostovoljcem in darovalcem, ki so s svojo dobrodelnostjo omogočili ta nakup, ob tem pa izpostavil, da vsako akcijo spremlja tudi »občutek, da opravljamo delo nekoga drugega – države«. Številnim gostom dogodka je na srce položil sporočilo pogosto slišanega pozdrava uporabnikov VDC Zasavje: »Prid' še kej!« in jih povabil: »Skupaj razširimo idejo, da se je treba kdaj ustaviti in si vzeti predah od svojih vsakodnevnih obveznosti. Tako lahko podarimo kakšen trenutek tudi drugim in na ta način ''pridemo še kaj'' na človeško stran življenja.«

V okviru dogodka je potekala tudi novinarska konferenca, na kateri so Primož Jelševar, direktorica VDC Zagorje ob Savi dr. Špela Režun, župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič, Elena Pečarič in direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik spregovorili o težavah, s katerimi se javni zavodi soočajo pri pridobivanju javnih sredstev. Govorci so povedali, da pomanjkanje sredstev pogosto ublaži šele pomoč lokalne skupnosti in civilne družbe, ki prepoznata stisko in priskočita na pomoč. Na ta način, z dobrodelnimi akcijami in pomočjo občin, so mnogokrat zbrana sredstva za zdravstveno opremo, logistiko do potrebnih storitev za uporabnike, kar je plemenito, vendar pa se prepogosto pozablja na vlogo države. Za to bi moral poskrbeti sistemski vir financiranja na ravni države prek zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, zdravstvene blagajne ipd. Opozorili so na nujnost sistemskih rešitev pri dolgotrajni oskrbi, saj je težav mnogo in so posledica 25 let stare zakonodaje, hkrati pa na strani Ministrstva za zdravje RS ni pripravljenosti na spremembe.
Jelševar je opozoril na dejstvo, da sta Odbora DZ RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbor DZ RS za zdravstvo že marca 2015 soglasno sprejela sklep, da se pripravi sistemska ureditev celostne obravnave invalidnih otrok od rojstva do smrti. Po dveh letih pa je bil v Državnem zboru vložen le predlog zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami s tezo za normativno ureditev. To pomeni, da naj bi sistemske ureditve zajele le pravice invalidnih otrok do 7. leta starosti. Vsi ostali ostajajo še naprej sami s svojimi številnimi problemi. Primerjalne ureditve v nekaterih državah, npr. v Avstriji in Nemčiji, na Danskem in Portugalskem, kažejo, da tam zdravniki, bolnišnice, patronažne sestre in socialni delavci zagotavljajo pomoč in informacije družini otroka s posebnimi potrebami od rojstva dalje. Družine z invalidnimi otroki in kasneje odraslimi invalidnimi osebami potrebujejo celostno obravnavo in to nepretrgoma od rojstva otroka do smrti. Starost 26 let ne sme biti prelomnica za zmanjševanje pravic invalidnih oseb – nasprotno, zaradi slabšanja zdravstvenega stanja invalidnih oseb in hkrati višje starosti njihovih staršev oz. skrbnikov bi se morale pravice širiti.
Med nujnimi ukrepi za celostno obravnavo oseb s posebnimi potrebami je Jelševar izpostavil:

  • zagotovitev zadostne količine sanitetnega materiala
  • pravico do zdravil brez doplačil
  • obravnavo brez čakanja na urgencah
  • fizioterapijo vsaj enkrat do dvakrat na teden tudi po 26. letu starosti
  • plačilo potnih stroškov
  • obiske zaposlenih na CSD na domovih invalidnih oseb
  • specializiran zavod ali oddelek za otroško psihiatrijo
  • temeljito ureditev področja varstveno delovnih centrov
»Zaskrbljujoče je, da moramo nevladne humanitarne organizacije zbirati sredstva za osnovne potrebe v zdravstvu. Ta kombi, ki je bil kupljen s prostovoljnimi prispevki ljudi, je resen opomin odgovornim, da je z zdravstvenim sistemom nekaj zelo narobe. Hudo mi je, da imamo v Sloveniji denar za drage in preplačane infrastrukturne projekte, med tem, ko ne moremo najti »drobiža« za pokrivanje nujnih potreb tistih, ki so najbolj potrebni naše pomoči. Nenazadnje je Slovenija tudi socialna država, to je zapisano v naši ustavi,« je na koncu opozoril vodja akcije Manj svečk za manj grobov Primož Jelševar.

Prilagamo nekaj fotografij z dogodka in prosimo, da ob objavi navedete vir: Manj svečk za manj grobov.
Hvala!

Lep pozdrav
ekipa Manj svečk za manj grobov

cid:image003.jpg@01D22FBF.39531190
Fundacija Svečka
Selo 61
1410 Zagorje ob Savi
Slovenia

tel.: +386 3 56 64 029
http://www.manjsveck-manjgrobov.si
e-mail: info@manjsveck-manjgrobov.si