IZ VIKTORJEVEGA ROKAVA

OB KONCU TEDNA



http://www.rtvslo.si/slovenija/zvonko-fiser-naj-ne-bi-bil-vec-suspendiran/437274

 

 

Tonka Ribarič Zvonar

 

PRILIKA O RIBI

 

Riba znana zvončaste oblike,

ki po vodi se premika kalni

in še raje smuka se v podtalni,

spuščala je nanavadne krike.

 

Se ulovila zadnjič je na mrežo,

bil je namreč skrajni čas že zanjo,

ribiči so vrgli mrežo nanjo,

končno se ujela je na težo.

 

Vsem je znano, da je teža znatna,

že zato so morali prijeti,

ribo ven na suho malce vzeti,

kazen zanjo je bila enkratna.

 

S tem bila je ribica v suspenzu,

je »pro forma« grehe odplačala,

ista kajpak kakor prej ostala

so sklenili ribiči v konsenzu.

 

Tolsta riba, jedka, večno sitna,

glavni v ribiški družini reče,

ni za to, da se na žaru speče,

saj popolnoma je neužitna.

 

Vržejo spet v vodne jo globine,

mir in pokoj tam ji nič ne prija,

pravijo, naj malo se še zvija,

preden sama samcata pogine.

                      

 

 

Milivoj K. Učan

 

FAVORITA IN KAPACITETA

 

Stavil neki znanec je nenehno

vsaj na dva dirkalna favorita,

dva dirkača in oba razvpita,

nanju stavil zvito je, pritlehno.

 

Tudi zdaj izbere dva dirkača,

da vsaj eden zmago mu prinese,

eden v diru drugega spodnese,

v mislih znancu to se zdaj obrača.

 

Resda nista v idealni formi,

eden večjo ima kilometrino,

drugi dirka laže v serpentino,

a oba prav zadostita normi.

 

Če ne bo odnesel zmage prvi,

si pritlehno znanec naš obeta,

drugi z zlatom naj pred njim opleta,

važno je, da sta rdeča v krvi.

 

Je za znanca to vse skupaj vežba,

saj oba aduta sta njegova,

važna je pri dirki vsakič znova

kajpak bolj kot zmaga udeležba.

 

Ni pomembno, če je strogo vzeto,

rezultat nazadnje pičen trajno,

nekaj nad tretjinsko namreč skrajno

skupaj zmoreta kapaciteto.

 

 

 

 

Zmago Pirovšek

 

KJE JE ZMAGOVALEC?

 

Dva pomerila sta se v dvobóju,

prvi metal fraze je nabuhle,

drugi streljal le besede puhle,

sanjal vsak o svojem je obstoju.

 

Da obstane sam kot zmagovalec,

da se drugega mu je znebiti,

se v dvobojevanju utrditi,

sam ostati v boju tekmovalec.

 

Navijaške je podpore malo,

se večina zanju sploh ne zmeni,

dvoboji tovrstni pač ceneni

niso nekaj, kar bi kaj veljalo.

 

Pravita oba, da res sta v formi,

drugega da zlahka s silo streta.

ko na koncu se nazaj ozreta,

rezultati so obeh uborni.

 

Je izid nazadnje iznakažen,

eden sicer drugega premaga,

toda kaj pri stvari vsej pomaga,

 

prvi kakor drugi je poražen.

 

 

 

 

http://nova24tv.si/kolumna/mitja-irsic-in-pogled-v-volilno-leto-2018-stranka-delovnega-ljudstva-marjana-sarca/

 

 

Darjan Jarec

 

TAM KJER LJUDSTVO DELOVNO

 

Tam kjer ljudstvo delovno zavlada,

tam se ve in tam ni kančka dvoma,

v glave vcepljeno je tam od doma,

da po vzponu se hitreje pada.

 

Tam kjer delovnega ljudstva vlada

si prigrabi vso oblast tiransko,

tam je jasno vsakomur dejansko,

da se nože v hrbet zgolj zabada.

 

Tam kjer vlada takšna vladavina,

tam se vse ureja zunajsodno,

drugo vse je mrtvo, staromodno,

v molk zavita je celo tišina.

 

Tam, kjer ljudstvu najdejo vodnike,

le idole z novimi obrazi,

ve se, da nevarni so izrazi,

da je vse v rokah krvave klike.

 

V takšni ljudski vladavini pravi

stranke kajpak vse so nepotrebne,

ustanove vladajo pogrebne,

tam je čas, da ljudstvo kaj opravi.

 

 

 

Milivoj Čukan

 

KONJA JARCA

 

Že tedne vsak dan nekaj galopira,

zdaj sem, zdaj tja in urno čez ovire,

nato nazaj spet v utečene tire,

kar vidim, jarca da nekdo trenira.

 

»Zakaj le mučiš, boter, tega jarca?«

pobaram, ki preganja ga, možica,

od majhnega dobim odgovor strica:

»Mar slep si, saj treniram konja šarca.«

 

  Mar nisi prej imel rjavca, striček,

rjavega, ki hrza, pogrkuje,

pa konja, prav zares ki prežvekuje,

mar ni bil šumadinec tvoj konjiček?

 

Ob tem se boter le za hipec zdrzne,

kljuséta v mislih preleti nekdanja,

pove, da situacija sedanja

je ta, da se na šarca najbolj trzne.

 

Ta konj da druge zlahka imitira,

že res, da je v resnici oven, jarec,

a če bo striček rekel, da je šarec,

za njim vsa ovčja čreda galopira.

 

Tako je torej s tvojo čredo, striček,

si mislim, rečem pa na to nobene,

saj vem, kam slednjič čredo vso prižene

 

ubogi jarec, ki pač ni konjiček.

 

 

 

 

 

http://nova24tv.si/svet/o-medtem-ko-putinova-policija-izvaja-represijo-se-jankovic-in-kopac-mrakova-smehljata-v-putinovi-zlati-palaci/

 

 

Anjuškin Kopačev

 

JANUKÓVIČ NA OBISKU

 

Stota se obletnica praznuje

da ne bo pomote, tam na vzhodu,

zvezd prgišče na nebeškem svodu

čast vladarju v mraku izkazuje.

 

Janúkovič, če ga ne poznate,

je obrobni starešina vaški,

se na dvor odpravil je vzhodnjaški,

tja so povabili ga med brate.

 

Tja med brate iste, svoje baže,

klanjajoče vse se despotizmu,

Janukóvič v svojem konformizmu

se odpravil je na pot tem laže.

 

Ve, prodana duša ta slovanska,

kdaj se klanjati je treba komu

in če kdaj se znajde v majhnem dvomu,

ga podpora prav usmeri klanska.

 

Tokrat čutil je, da nekaj v zraku

čudno se nad glavo mu vrtinči,

starešino vaško dvom trpinči,

gre zato na pot že zgodaj, v mraku.

 

V mraku tja na dvor levantski pride,

z mrakom prvim tiho ga zapušča,

ne prenese zunaj hrupa, trušča,

komaj čaka, sonce da zaide.

 

Tisto zunaj morski so valovi,

ga gostitelj vneto prepričuje,

hkrati skozi lino pogleduje,

le zakaj zvonijo vsi zvonovi.

 

Se gostitelj vidno zasekira,

ker obisk zmotili so glasovi,

jih vse več je, tu so vedno novi,

zdi se, kot da nekaj se podira.

 

Kaj pomaga vsa ta lažna slava,

Janukóvič dobro se zaveda,

proti vratom ves čas v strahu gleda,

ve, da tu je malo vredna glava.

 

Tu pri Putin-paši, se tolaži,

štirje me varujejo zidovi,

a ko pridejo valovi novi,

bolje bo, da ne nasedam laži.

 

ARENA DRUGI KROG



Brutus Serpentinus

 

ARENA DRUGI KROG

 

»Svoja dva pripeljal sem junaka

v drugi krog za končno zmago slavno,«

rekel Neron je, ki zanj je glavno,

da podobna sta, če ne enaka.

 

»Gladiatorja oba seveda,

močnih mišic, zrela, samostojna,

v boju gladiatorsko dostojna,«

Neron se s tribune spreneveda.

 

Spreneveda, kot bi hotel reči,

populus naj rimski mu verjame,

za zlato besede njega vzame,

boj pravično da bo moral teči.

 

Tolče manekensko borec prvi,

drugi se kot serpentina zvija,

upata, da populus navija,

vidi kot bojevnika ju v krvi.

 

Pa pokaže hitro zgodovina,

da arena ni v resnici rimska,

cirkuška je, boj zgolj igra timska,

brez vsebine, vse je površina.

 

Dva se klovna mečeta v blazine,

dva našminkana in brezizrazna,

zmagovita ne, temveč porazna,

 

narod čaka, da že cirkus mine.

 

 

 

 

Borka Pohar

 

MANEKENKA ZDAJ SEM SLAVNA

  

»Manekenka zdaj sem slavna,«

tak o njej se glas razširi,

ne skrbijo jo prepiri,

manekenka je postavna.

 

Manekenka zdaj je glavna,

a skrbi jo le pestijo,

če jo tisti zapustijo,

za katere ni pripravna.

 

Je nekoč bila izbira

manekenskih razsodnikov,

s pomočjo njih grdih trikov

vsaka padla je ovira.

 

Zanje je bila estradna,

pot so vsi ji tlakovali,

vajeti ji v roke dali,

tička je bila paradna.

 

Se je malce jim izvila

iz tovariškega kroga,

rekli so, da ne uboga,

da še vrat si bo zlomila.

 

Ji podstavljali so noge,

se lovila je postrani

na nasprotni našla strani

je podporo svoje vloge.

 

Spet po odru je plesala,

zdaj kot prva manekenka,

sicer nič več kot mladenka,

a pretkana je ostala.

 

Se na vse strani smehljala,

da bi osvojila srca,

pa jo marsikakšna brca

v garderobo je poslala.

 

Zdaj bo zopet tekmovanje,

manekenka se pripravlja,

vse po vrsti spet pozdravlja,

je v skrbeh za lastno stanje.

 

Stanje, saj če ne obstane

na estradi kot artistka,

zanjo ni več izkoristka,

kaj nazaj naj spet postane?

 

Drugega ni vešča punca

kakor ekshibicionizma,

večno le iz egoizma

neumestno afne gunca.

 

Če ne gre na tekmovanju

ji kot prejšnjič nič več gladko,

naj obriše se za sladko,

v kislo-grenkem zdaj bo stanju.

 

Na katerega se strica

bo v prihodnje obrnila,

si obstoj zagotovila,

če ostane brez poklica?

 

»Manekenka zdaj sem slavna,«

si v tolažbo še prepeva,

v sebi pa močno zardeva,

če morda ne bo več glavna.

 

 

 

 

Darjan Žarec

 

GOR PO SERPENTINAH

 

Z repom migal je po serpentinah

in veselo strigel še z ušesi,

gledal smelo na obe očesi,

zrl je po kamniških planinah.

 

Vzpon bo lahek, si tako je mislil,

serpentin sem namreč že navajen,

skok navzgor naravnost bo sijajen,

sam prav malo bom pri tem pritisnil.

 

Serpentine niso mi naporne,

saj v pomoč mi je mašinerija,

ta po klancih se naprej prebija,

se počutim kot sani motorne.

 

Če mi v serpentini kje spodrsne,

spremstvo v hipu me nazaj postavi,

to podporniki so moji pravi,

njih moči preskušene, izvrstne.

 

A pozabil sredi serpentine

tole je povzpetnik naš repati,

da se zlahka dá ga žrtvovati,

ko mašinerijo volja mine.

 

Je pozabil, da lahko kak striček,

če ne bo zadosti mogel vžgati,

sredi klanca ga pusti obstati,

 

drug ga brž nadomesti osliček.


 

 

 

SLOVENSKEMU NOVINARSTVU NA ROB:

 

Mitja Novičar

 

NAMENSKI PIŠKOTKI

 

Piškotarna zopet pridno dela,

vsak dobil bo nov oblit piškotek,

dirigiran čisto vsak robotek,

usta bodo sama ga ujela.

 

Piškotarna dela s polno paro,

zlasti še ta teden do nedelje

se piškotek v ustih pridno melje,

tudi ko testo je gnilo, staro.

 

Naročila nova v piškotarni

se vrstijo zdaj na dnevnem redu,

vsi pa istemu sledijo zgledu,

le tako počutijo se varni.

 

Vneto se piškote izdeluje,

ve se, kdo in kdaj jih bo deležen,

vsak piškot skrbnó je zabeležen,

v piškotarni se jih razdeljuje.

 

Nad obratom čivkajo že vrabci,

da piškotki so prozorni skrajno,

pri receptu pa je merodajno,

da z levico valjajo jih hlapci.

 

 

 

 

http://nova24tv.si/slovenija/nadskof-msgr-zore-pop-tv-je-zlorabil-moje-besede-cerkev-pahorja-ne-podpira/

 

 

Stanko Škofič

 

KATEHET OB ZORI

 

Ob zori kakor vsako jutro spet

napótil se je verno k maševanju,

ni vprašal se o dušnem blagru, stanju,

ob zori kakor vedno katehet.

 

Vprašali so ljudje ga o morali,

ker zanjo deloval je prav dovzetno,

izvil se katehet je naš nespretno,

zanikal, kar o njej so mu dejali.

 

Vprašanje so postavili konkretno,

kateri mu učenec bolj ugaja,

mar tisti, ki iz cerkve izostaja,

izogne verouku kdaj se spretno?

 

Nemara drugi, ki po cerkvi hodi,

v nedeljo ki od vernikov pobira,

mar tega raje katehet podpira,

četudi ta učenec silno blodi?

 

Tako se je zareklo katehetu,

da važno je, da v cerkev pride redno,

o tistem pa, kar ni na fantu vredno,

ne bo govoril prav za nič na svetu.

 

Ob zori kakor vsako jutro spet

je pot nadaljeval mož brez postanka,

ko jasno se razkrila je uganka,

kateri je učenec gori vzet.

 

MI SMO IVAN CANKAR



http://nova24tv.si/slovenija/politika/kradljivci-imen-in-proracunskega-denarja-ste-ze-videli-letake-z-imenom-janeza-janse-ki-so-preplavili-ljubljanske-ulice/

 

Janez J. Janez

 

MI SMO IVAN CANKAR

 

Jaz sem Ivan Cankar, sem pisatelj

in imam še klona dva proslula,

literarna pot se bo posula

s cvetjem, ko velel bo izdajatelj.

 

Jaz sem Ivan Cankar, sem ikona,

klona dva takisto sta ikonska,

literarna dva dragulja kronska,

pot tlakujejo vsem trem do trona.

 

Jaz sem Ivan Cankar, sin moderne,

popularnost si delim še z dvema,

upam, da izjava ta se snema

in presname v kopije stoterne.

 

Mi smo trije, je ime enako,

le po tem sploh kdo nas kdaj opazi,

saj so brez izraza nam obrazi,

brez duha početje naše vsako.

 

Nas zato opevajo občila,

ker ime imamo zdaj sloveče,

z velikanom v isti koš nas meče

ves orkester, glavna so trobila.

 

K sreči pravi Cankar je obstajal,

da od plagiatov preživimo,

na njegov račun denar dobimo,

bo za nami velik nič ostajal.

 

 

 

 

 

http://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-2017/novice/grem-volit-sarec-in-pahor-sta-povedala/436807

 

Tekma za predsednika republike se nadaljuje z drugim krogom predsedniških volitev. Pahor ali Šarec - bodo odločali volivci. Oba sta se v okviru projekta Grem volit! "soočila" tudi z najmlajšimi volivci, ki so v prvem krogu prvič oddali glasovalni listič.

 

Marijan Barbikić

 

DA ME VOLI

 

Dva su strica omladinu zvala:
»Hajde, da se volimo, mi mladi,

nek se ljubav naša sva izgradi,

nije ovo fraza, nije šala.«

 

Dvije barbe, svak sa svoje strane,

riječ uputili so omladini,

neka voli, ljubavlju učini,

sve da ljudske prestale bi mane.

 

»Volite nas, mi smo vaša nada,

mlada srca i u duši djeca,

kao riba koju ribar peca,

volite nas, vi iz sela, grada.

 

Voljeni bi uvijek biti htjeli

baš od vas, od omladine naše,

vi uvjerite i starce vaše

da nas vole, voli narod cijeli.

 

»Sve bi dao, da me mladić voli,«

jedan od njih mladoj duši šapne,

a u isti tren već riječ mu zapne,

jer za njega omladinu boli.

 

 

 

 http://nova24tv.si/kolumna/suspenz-fiserja-sketa-bo-imel-tezave/

Poteza vrhovnega državnega tožilca Draga Škete, ki je suspendiral Zvonka Fišerja, njegovega predhodnika na mestu generalnega državnega tožilca, je pogumna. Seveda povsem zakonita, tako je moral ravnati, kljub temu pa tudi dovolj drzna, kajti s tem se je obregnil ob tajkunsko-udbovsko omrežje, ki je nastavilo Fišerja in seveda stoji za njim.

 

 

Zvonka Ribarič

 

RIBAK IN MREŽA

 

Hinavsko se hahljal je spet ribak,

oči poševno v eno smer zavijal,

preklinjal hkrati in grdo nabijal,

da on, ribak, pač ni kdorkoli, vsak.

 

Kako da sploh lahko je suspendiran

iz jate rib začasno s tem izločen,

od jeze mu trebušček je izbočen,

si škrge puli kakor torpediran.

 

Da vse je zgolj na videz, mu povejo,

ribak naj se nikakor ne vznemirja,

od njega vendar se prav nič ne terja,

ničesar nočejo mu, nič ne smejo.

 

Trenutno res v suspenzu da je stanje,

ker plaval in ravnal je malomarno,

a v ribiški ostal bo mreži varno,

zadeve teče sprotno reševanje.

 

Dókler mreža tu je, zanj ni sile,

za ribaka vse bo poskrbljeno,

toda on deluje zaskrbljeno,

ljubljenček da ni več kamarile.

 

Kaj če več se ga ne tolerira,

kaj če spremenijo se razmere,

stare pridejo na plan zamere,

v mreži se ribak jezi, sekira.

 

Misli te odvečne so trenutno,

še lahko se reši tolsto ribo

in spregleda vsako njeno hibo,

tudi če vse skupaj je priskutno.

 

Neizmerno za ribaka težje,

negotovo stanje in neznosno

pride in zares bo neizprosno,

ko se strga, razkroji omrežje.

 

Takšno ribo, malo in dvolično

prepustijo isti hip tokovom,

morskim psom, sestradanim volkovom,

toleriranje tedaj bo nično.

 

 

 

 

http://www.rtvslo.si/slovenija/brglez-protestantski-ocetje-so-zasluzni-da-smo-stali-inu-obstali/436612

 

REFORMATOR SKOZI USTA

 

Čemu priča danes smo, kristjani?

Stali smo in nemo smo obstali,

se čudili, da smo kar zijali,

spremljajoč dogajanje v dvorani.

 

Naj bi oglasíl se reformator,

skozi druga usta spregovoril,

narod verni zopet nagovoril,

pa izkaže se kot plagiator.

 

Saj reformne niso te ideje,

ki nam stresa danes jih govornik.

Le kateri mož je temu vzornik,

kdo postavlja mero mu in meje?

 

Kje le najde takšne primerjave,

ta govornik lahkega izraza?

Kar pove, oguljena je fraza,

daleč od resničnosti veljave.

 

Se norčuje, mu je mar v zabavo,

ko izumlja in časti vrednote?

Kje pa, fant počne pač iz slepote,

kar veleva mu naravno pravo.

 


 

 

 

 

OB PRAZNIKU SLOVENSKEGA NOVINARSTVA.

 

Mitja Novičar

 

NAMENSKI PIŠKOTKI

 

Piškotarna zopet pridno dela,

vsak dobil bo nov oblit piškotek,

dirigiran čisto vsak robotek,

usta bodo sama ga ujela.

 

Piškotarna dela s polno paro,

praznika ni, tudi ne nedelje,

se piškotek v ustih pridno melje,

tudi ko testo je gnilo, staro.

 

Naročila nova v piškotarni

se vrstijo zdaj na dnevnem redu,

vsi pa istemu sledijo zgledu,

le tako počutijo se varni.

 

Vneto se piškote izdeluje,

ve se, kdo in kdaj jih bo deležen,

vsak piškot skrbnó je zabeležen,

v piškotarni se jih razdeljuje.

 

Nad obratom čivkajo že vrabci,

da piškotki so prozorni skrajno,

pri receptu pa je merodajno,

 

da z levico valjajo jih hlapci.